Posts Tagged ‘priročnik’

Mini akcijski priročnik za reševanje zavoženih dni – 3. del

November 16th, 2008 by sparkica | 5 Comments | Filed in hec, ni res pa je, vse kar še ni in bo

Spet je čas za nadaljevanje mini akcijskega priročnika. V prvem delu smo spoznali, kako obvladati grde poglede, v drugem delu kako ravnati ob izbruhih jezice in prekomernega preklinjanja, danes pa vam bom razgalila in razkrinkala tri naslednje zahrbtne simptome …

Četrti, peti in šesti znak, da ste žrtev zarote: prepogosto zavijanje z očmi, vzdihovanje in zdiranje

Najprej vas moram postaviti na realna tla. Zavijanje z očmi se ne dogaja le pri osebah, ki se pahnejo v nezavest. Tudi se ne dogaja le pri osebah, ki na žalost doživljajo določeno vrsto napadov (recimo epileptične). V našem primeru gre za namerno zavijanje z očmi, ki se ga naučimo že kot otroci.  :roll:

Otroci zelo radi zavijajo z očmi, ko je potrebno pomagati, odnesti smeti, se igrati z mlajšimi sosedi in sosedami — tole z igranjem velja le do določene starosti, se razume, ker potem kar naenkrat mladeniči zelo marajo mlajše sosede in bi se še kako igrali z njimi. :mrgreen: Pri odraslih je zavijanje z očmi veliko kompleksnejši pojav.

Zamislite si naslednjo situacijo: vsepovsod bi imeli ogledala ali kamere, da bi se lahko ves ljubi dan opazovali. Ostali bi seveda mislili, da smo narcisi; ker pa nas mnenje drugih v dani situaciji ne bi zanimalo, bi se posvetili le štetju zavijanj z očmi. Po tri tedenskem vzorčenju bi dobili povprečno število zavijanj, ki bi ga lahko nato analizirali s slovenskim, evropskim in svetovnim povprečjem. Da bi vam prihranila obtožujoče poglede ostalih, sem seveda na podlagi lastnega primera (in štetja) posplošila za vse vas. Totalno neznanstveno, strinjam se, a kaj, ko v sili muha še hudiča požre.  :angel:

Prišla sem do naslednjih ugotovitev:

Popolnoma nestresni dan v službi :lick:

  • vsi ostali na sestankih, dopustih, izobraževanjih ali vragu v riti, sama v pisarni
  • prosto popoldne, zunaj sonce
  • št zavijanj — 12

Delno stresni dan v službi :|

  • nekaj oseb z mano v pisarni, trije obiski priljubljenih sodelavcev, eden maksimalno dva obiska nepriljubljenih sodelavcev in zmerno teženje
  • prosto popoldne, zunaj sonce
  • št. zavijanj — 20

Popolnoma stresni dan v službi :evil:

  • vsi v pisarni, vsi živčni in panični, kopičenje sizifovih opravkov, zanemarnjanje kritičnih lastnih opravil, deset do dvajset obiskov maksimalno tečnih in najmanj priljubljenih sodelavcev
  • prosto popoldne, zunaj sonce
  • št. zavijanj — 123

Katastrofalni dan v službi :scotsman:   :seba:

  • spraznjene tri škatlice persenov, privezanost k mizi, flajšter čez usta, ena sama kritično tečna in oh-in-sploh-niti-po-pomoti priljubljena oseba teži sto na uro vsakih pet minut, rok za oddajo dokumentacije prejšnji mesec, šef se spomni, da bi se tega lotili zdaj, ker je prej pozabil :eek:
  • popoldanske obveznosti, zunaj oblačno ali dež ali snežni metež :(
  • št. zavijanj — 309 231 199 in raste

Povzetek: če vaše število zavijanj presega kritično mejo 123 zavijanj na dan, ste podlegli zaroti. Skrbno upoštevajte spodnje ukrepe.

Ukrepi za preprečevanje prepogostega zavijanja z očmi: (a) menjajte službo; če to ni možno, (b) delajte z zaprtimi očmi in se sfokusirajte na neko točko na vaši očesni mrežnici. Če niti (a) niti (b) nista sprejemljiva za vaš primer, potrebujete (c) modul za nadzor zavijanja z očmi. Modul se bo kmalu začel prodajati na možganostroju. Prosim za par dni potrpežljivosti. Hvala za razumevanje.  8)

Prekomerno zavijanje z očmi (zapomnite si številko 123!) je tesno povezano z glasnim vzdihovanjem. Tokrat ne gre za vzdihe tipa “O jaaa, tam jaaa! Ahhh, o moj booog!” in tudi ne “Iiiiiiiiiiiiiiiiii, kakoooo lepoooo!”. Vzdihovanje, ki običajno nastopa skupaj z zavijanjem je bolj podobno “arrrrrgggrhhhhhh“, “fkkkkkkkkk“, “šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit“, “ooooo kaaakeeeeeec“. V teh vzdihljajih je bore malo samoglasnikov (za ponovitev: a, e, i, o, u), a toliko več sičnikov in šumevcev (pravilno domnevate, da gre za s in š in vse njune izpeljanjke). :mrgreen:

Vzdihovanje te sorte najlažje preprečite tako, da ves čas dihate le skozi nos, žvižgate napev iz filma Most na reki Kwai, ali pa prepevate Kekčevo pesem, pri tem pa uporabljate le samoglasnike.

Zgoraj opisano vzdihovanje večkrat prerase v zdiranje. Pogosto skasirajo osebe, ki so pri celotni nezavidljivi frki-zbrki še najmanj krive. Nekdo pač postane (vaš) ventil. Zelo neugodno je, če ventil postane šefova žena/hčerka/ljubica oziroma šefičin mož/fant/sin/ljubimec, najhuje pa je, če vpijete na nič hudega slutečega najboljšega prijatelja, ki vas je prišel vprašat, če ste za kafe.

Sledi primer za lažje razumevanje. POZOR! Primer je fiktiven, Sparkica ima vedno čas za kafe. :mrgreen:

  • “Sparkica, greš na kavo?”
  • “Fak of! Budalo, kaj ne vidiš, da me ta hudič je*** in da trpim za kroničnim popizditisom?! Zdaj mi pa še težiš s kavo???”
  • “Še pred pol ure si mi rekla, da bi šla na kavo …”
  • “Arrrhgh, kaj si gluh?!?!”

Čez pet minut se seveda oseba, ki je uporabila najboljšega prijatelja/-ico za ventil, od jeze, žalosti in razočaranja nad sabo zaletava z glavo v zid. Da bi to preprečili, vam svetujem uporabo drugačnih ventilov. Najcenejša varianta je namišljeni “prijatelj”, ki ga lahko uporabite tako za ventil, kot tudi za družbo, kadar ste osamljeni. Pri uporabi namišljenega prijatelja svetujem previdnost, sicer se vas bo prijel določen sloves. :?

Bolje se obnese papirnata lutka. Mojemu filuteku je ime Zombaki in je vedno pripravljen na zdiranje oz. služiti kot ventil. Papirnato lutko si postavite na mizo tako, da jo bodo vsi videli oz. da ne bodo mislili, da se pogovarjate z namišljenim prijateljem. Z namišljenim se raje pogovarjajte doma, to sem že povedala, ne?  ;)  Papirnate lutke so mičkeno dražje kot namišljeni prijatelji, saj potrebujete najmanj list papirja, škarje in lepilo, vendar so kljub finančni krizi še vedno znotraj zmožnosti povprečnega Slovenceljna.

Zadnja možnost je, da se zdirate na sam vir, ki vas je okužil s pizdakanjem, slabo voljo, grdimi pogledi ipd. Zadnjo možnost toplo odsvetujem, sicer vas bodo hladno postavili pred vrata z neko knjižico v roki. Menda se ji reče delavska, nisem pa prepričana. :lol:

To je bilo vse za danes. Ne zamudite nadaljevanja, še bo pestro in poučno.

Tags: , ,

Mini akcijski priročnik za reševanje zavoženih dni – 2.del

October 30th, 2008 by sparkica | 6 Comments | Filed in hec, ni res pa je, vse kar še ni in bo

Če ste se držali napotkov iz prvega dela mini akcijskega priročnika, ste do zdaj že eliminirali grdo gledanje. Ker grdo gledanje ni edino, ki lahko vam (ali drugim) zavozi dan, ne bom okolišila. Gremo v akcijo!

Drugi in tretji znak vpliva zarotnikov: izbruhi jez(ice) in prekomernega preklinjanja

Jezica se pogosto pojavi, ko začnejo stvari potekati čisto po svoje. Namesto levo diagonalno in namesto desno gor, namesto gor levo in namesto dol vijugasto. :mrgreen:

K bujnemu razvoju in rasti jezice lahko dodatno prispevajo neumestni komentarji, brezvezno zbadanje (podjebavanje), delanje norca (žaljenje) ali že sama prisotnost drugih oseb.

Značilni simptomi jezice so:

  • zariplost obraza,
  • vijoličasto-sivo-zelena zardelost,
  • tresoča brada,
  • trdno stisnjene ustnice,
  • bliskanje iz oči (Stargate fani, predstavljate si pogled Goa ulda),
  • škripanje z zobmi in
  • statična naelektrenost.

Primer jeznega osebka: Brain iz Pink & Brain (by Sparkica po tutorialu).

Ob dokaj razviti jezici pride zelo pogosto do nenadnih valov neustavljivega preklinjanja. Kako to zgleda? Takole:

***** *****, **********, ***aaaaaaaaaa******** ***** ***** ******* ****** ****rrrrrrrr rrrrrr rrrr***** **** **** ****fff** **** *** ****

arrrrrrrrrrhfgd$&”#”#”#$%W EI=”=T( T(#$!(= !(UFOGJF JOF¨¨SGISDŠI WE RUI”#=$%(/”#$/(=(E$”#¨TIP A IFEWŠT=( #%(” #Š$(=”!Š=$( ËOUP DSGŠPIR IW”($”!$(*!”#$(!”*$ *** ********fak******** *** piiiiiiiiiiiiiiiip pip pip pip pip piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip :evil:

Takoj moram poudariti, da rešitve, ki bi delovala za čisto vse osebe, ni! Iz tega razloga bom podala le nekaj možnih strategij premagovanja omenjenih dveh nadlog, podrobnosti izvedbe pa se lahko razlikujejo glede na vašo psiho-fizično kondicijo.

Strategija #1. V ročni torbi(ci) nosite vedno vzglavnik (pojšter/povšter). Ko vas prime jezica, zagrizite vanj ali pa si ga pritisnite tesno k ustom, nato pa vpijte na ves glas. Pri uporabi te strategije morate biti pozorni na kakovost in gostoto vzglavnika, sicer se lahko zgodi, da vas bodo slišali do Avstralije (ne Avstrije!!!).

Strategija #2. Privoščite si duhovno knajpanje. Knajpanje  je sicer namenjeno pospeševanju prekrvavitve v knajpanem delu telesa, pri duhovnem knajpanju pa gre za pospeševanje izločevanja jezice. Duševno knajpanje se začne z brskanjem po jutjubu. Poiskati morate dva čimbolj raznolika glasbena žanra, npr. klasično glasbo in metal. Ko najdete solidna predstavnika obeh žanrov, ju izmenično poslušate, a nikakor oba v istem trenutku, sicer tvegate, da se vam čisto zmeša. :mrgreen:

Torej … najprej poslušajte minuto ali dva klasike (npr. Beethovna ), ustavite predvajanje in nadaljujte z minutko ali dvema metaliziranega komada (npr. Livin la vida loca po metalsko), ustavite in ponovite s klasiko … To ponavljajte dokler ni konec komadov ali dokler vas jezica ne mine. Preklinjanje, ki bi se lahko pojavilo med knajpanjem, omilite tako, da med knajpanjem jeste jabolko ali banano — usta morajo biti zaposlena. Lahko se tudi poljubljate, če vam ustreza. :twisted:

Strategija #3. Doma zvadite milo gledanje — to je gledanje, ki še najbolj zakrknjenemu morilcu zvabi solze v oči. Ko vas prime jezica, začnite milo gledati. Če je jezica antimaterija, je milo gledanje materija … in puf! materija in antimaterija se na istem mestu izničita. Pazite le, da ne boste na koncu gledali zabodeno kot kravica Meelka spodaj, ko so ji povedali, da je krava.

Strategija #4. Pustite vse skupaj in se vpišite med budistične menihe. Ne vem, če sprejemajo tudi ženske :o

Tags: , ,

Mini akcijski priročnik za reševanje zavoženih dni – 1.del

October 28th, 2008 by sparkica | 5 Comments | Filed in hec, ni res pa je, vse kar še ni in bo

Pridejo dnevi, ko bi večino ljudi pobralo od grdega gledanja, če bi pogledi ubijali. Na srečo ne ubijajo. Ne še. :mrgreen: Nori znanstveniki sigurno delajo na tem :twisted:

Pojavitev takih dni pogosto sovpada/sovpade s premikom na zimski/poletni čas. Se kdaj vprašate,  kaj (nelepega) bi delali tistim, ki so se tega domislili? Sumim, da se je vse skupaj začelo kot šala, ki je žal prerasla eksperimentalno stajico in zdaj dela sranje nam navadnim smrtnikom. Ni noro, da se pol leta prisilno prilagajamo bioritem spremembi in ko končno začnemo delovati v višjih prestavah, BAAAM! spet sprememba??? Voham zaroto. Kako jo razkrinkati in preprečiti? Čisto enostavno. Z akcijo. Vse vam bo diamantno jasno (kristalno jasno ni dovolj), ko boste prebrali nadaljevanje mini akcijskega priročnika.

Mini akcijski priročnik vsebuje smernice, kako se spopasti z učinki zarote. Med znake, da ste pod vplivom zarotnikov, spadajo recimo: grdo gledanje, izbruhi jez(ic)e, prekomerno preklinjanje, prepogosto zavijanje z očmi, vzdihovanje, zdiranje, zmrdovanje in druge groteskne oblike obrazne mimike …

Prvi znak, da ste podlegli zaroti: grdo gledanje

Pri grdem gledanju morate biti zelo previdni: če je prva oseba, ki jo zjutraj pogledate, hudo znana — dejansko vaš odsev v ogledalu — ste zavozili. Takoj, ko bodo pogledi ubijali, se boste fentali. No go Džo. Slaba izbira. Gremo dalje.

Prvi pogled namenjen ljubljeni osebi? Ne priporočam. Zavedajte se, da je ta oseba, ki bi jo tako radi grdo pogledali, celo noč trpela vaše smrčanje. Naslednjič vas lahko ista ljubljena oseba prehiti, vas grdo pogleda in vam pokvari dan ali vas celo pošlje štet kure onkraj vrat Sv. Petra. Spet slaba izbira. Mimogrede, moški niste edina smrčeča bitja. :mrgreen:

Alo, alo! Ne obupajte. Berite naprej. Ne bo se vam potrebno odpovedati grdim pogledom … ;)

Rešitev: Svetujem vam, da še ta hip dobro premislite in izberete najšibkejši člen v družini. Pazite, ne gre za fizično najšibkejšega, ampak holistično (celostno) najšibkejšega. Odločite se predvsem glede na to, v kakšni meri vam izbrani najšibkejši člen lahko vrne udarec. Odsvetujem izbiro psa (lahko ugrizne), starejših (na vas lahko naščuvajo hi-tech zobno protezo) in dojenčkov (vas polulajo) ali majhnih otrok (vas pobruhajo ali vstavijo sendvič v DVD predvajalnik). Najvarnejši boste z izbiro copata, kljuke na vratih ali omare. Najboljše je, če se iz spalnice odplazite kot specialec — v trdi temi ali s trdno zaprtimi (zavezanimi?) očmi, med potjo poberete npr. copat, šele na hodniku prižgete luč in se grdo zastrmite v copat, dokler ne porabite vse zaloge grdega gledanja. Ta rešitev je idealna, če se že zbudite (ne)primerno razpoloženi. Večkrat pa se zgodi, da pride do grdega gledanja šele na cesti ali v službi.

Rešitev za na pot: Nikakor ne glejte v vzvratno ogledalo, ne vaše, ne kogarkoli drugega. Izogibajte se tudi stranskim ogledalom, ročnim ogledalom, ogledalu na sovoznikovi strani. V kolikor vas prime, da bi voznika pred vami, za vami, levo od vas ali desno od vas grdo pogledali, pomislite na to, koliko trupel in pločevine bi bilo potrebno odpeljati, če bi jih vse sfentali z X-Ray pogledom. Vaša zamuda bi bila tako še večja in zna se zgoditi, da bi od šefa dobili grd pogled, ki bi vas dokončno zatolkel. Rešitev je naslednja: iz kartona izrežite dva krogca, ki ju okrasite s kolaž papirjem, da boste dobili osnovo za očala v obliki dveh marjetic. Če imate otroke, vam bodo pri tem z veseljem pomagali. V kritičnem trenutku si nadenite rožasta (model daisy) očala, se sflegmirajte in trikrat hitro ponovite: “Kako bi izgovarjali Popocatepetl z dvema p-jema?”. Grdo gledanje vas bo v trenutku minilo. Jutro je rešeno.

Rešitev za v službo: V službah se najde na kesone osebkov, ki so že zdavnaj podlegli zaroti in zato skoraj vsak ljubi dan radodarno delijo grde poglede. Ob tem nemalokrat pričakujejo, da boste za njih še hvaležni. :D Verjetno ste takoj pomislili na rožasta očala. Iz izkušenj vam lahko povem, da so za v pisarno prešvoh (preslabotna), ker je preveč fizičnih stikov z drugimi osebami. Poseči morate po močnejših orodjih. Za začetek lahko kupite kilogram banan oz. za vsak dan vsaj eno. Ko vam bo začelo oko trzati in se bo v vas naselila neubranljiva želja po grdem gledanju, olupite banano in zapojte spodnjo pesem. Performans bo izpadel bolj učinkovito, če vam bodo pri petju pomagali še trije drugi skoraj grdo gledajoči osebki. Po koncu petja definitivno ne boste več grdo gledali. Na vaše veselje in srečo ima performans tudi širše terapevtske učinke: grdo gledanje gledalcev performansa se zmanjša za 80%! Juhej! :mrgreen:

Ne zamudite nadaljevanja akcijskega priročnika! :mrgreen:

Tags: , ,

Priročnik za pametovanje

July 18th, 2008 by sparkica | 13 Comments | Filed in bentenje, kar tako, ni res pa je, vseostalo

Renton me je pri prejšnji objavi (na)hecal, naj napišem Pametovanje za telebane — priročnik, kako me razpištoliti :lol:

Bitje, ki je odraščalo v zdravem, ne preveč tekmovalnem okolju, brez bratov in sester, z merico zdravega razuma in kontejnerjem zastarelih vrednot, se je pri 17 letih zamislilo, ko je ugotovilo, da jo je posojenih, a ne tudi vrnjenih 10 tolarjev spravilo v slabo voljo. Ugotovilo je, da se vojne lahko začnejo zaradi takšnih malenkosti, a da samo noče biti del vlakca jezljivih malenkosti, ki pelje v rdečo cono visokih obratov. Te filozofije se je bitje od takrat naprej držalo in, razen enkrat ali mogoče dvakrat, se ni pustilo odkrito zmesti in izzvati bedastočam. Bitje je nezavedno postajalo klovn dualizma — navzven se je smejalo, ko je med kolegi pozabilo, da učinek filozofije zaradi najedanja vseh zunanjih vplivov počasi popušča, navznoter pa je postajalo žalostno, sivo, močvirnato…

Osem let kasneje je bitje ugotovilo, da je postalo barje. Uspevale so le še mičkene pisane rožice, ki so se ponavadi razcvetele za mikroninsko kratek čas, vsake toliko pa je v barju eksplodiralo in vrelci vroče lave so predrli močvirnato podlago.

Deset let kasneje je isto bitje ždelo med sicer prijetnimi ljudmi, a v sebi je že imelo pokrajino samih vulkanov, žveplena kislina je tekla v opuščenih strugah rek, rožice so poflikale od strupenih plinov. Ko se je strupen dim začel viti iz vsake pore, iz ušes, iz ust in oči, ko je želodec bolel ob vsakem grižljaju,  je bitje ugotovilo, da je nekje na poti vstopilo v vagon istega vlaka, ki se mu je deset let nazaj odločilo izogibati.

Še dve leti kasneje je bitje spoznalo, da živi na nežni mreži, stkani iz svilnato tankih nitk prijateljstva, dobre volje, optimizma, smeha, sanj, neuresničenih (neslužbenih) potencialov in ambicij, ljubezni, dobrote, prijaznosti, obzirnosti, upoštevanja drugih, vživljanja v kožo drugih, sočustvovanja in radosti ob spoznanju, da je sploh še živo in da se včasih stvari spravijo v naravni red. Obenem bitje nikakor ni moglo spregledati, da je mreža razpeta nad globeljo, nad neskončno globokim prepadom nestrpnosti, razočaranja, pohlepa, jeze, sovraštva, hudobije, materializma, depresije, neargumentiranega negativizma, zamere, smiljenja samemu sebi, vdanosti v usodo, paralizirajoče lenobe, neodločenosti, brezskrbnosti, neobzirnosti in egoizma.

Skoraj vsak dan se iz globeli stegnejo kremplji temnih beštij, ki živijo v mraku, pijejo kri drugim bitjem, se hranijo s trpljenjem drugih, še najraje pa strgajo mreže tistih, ki še životarijo nad globeljo, ker se jim za trenutek zazdi, da se bodo tako lahko povzdignili iz globočin, odlepili tace od lepljive brozge in zavladali smrdljivemu delu luknje, v kateri od groze praskajo po stenah.

Bitje, o katerem je govora že od vsega začetka, stegovanje krempljev moti in jezi. Čeprav se zaveda, da jo bodo kremplji nekoč morda zadeli in dokončno strgali tudi njeno mrežo, jo krpa. Občasno si privošči izpad, blackout, takrat vrešči in pridiga drugim bitjem na mrežah, kako naj pokrpajo svoje mreže, a redko katero bitje prisluhne, ker se jim zdi, da globeli sploh ni oziroma, da če že je, da tako mora biti. Bitje skuša vsake toliko postriči kremplje na zveriženih tacah, ki segajo iz globeli. Tu in tam se ji zazdi, da lahko vidi obris človečnosti pod oblogami smrdljivega blata in ukrivljenih krempljev. Bitje bi najraje videlo, da bi vsi živeli na mrežah, še raje pa, da mreže ne bi bile potrebne. Vendar predobro ve, da je takšno razmišljanje utopično.

Pri ohranjanju svoje mreže bitje velikokrat določene stvari neizmerno razkurijo. Ve, da s tem tvega razpad mreže, a se vseeno razpištoli in tuli v luno, laja in bevska, piha in praska, tolče po mizi, po stenah in daje obkladke na buške zaradi zaletavanja v armiran beton zidu ignorance. Neka netočnodefinirana nematerializirana metafizična ameba, ki bitje vedno opazuje, a le z varne razdalje, je tekom let zbrala morje gradiv in spisala Pametovanje za telebajse oz. Priročnik za pametovanje (navodila, kako enostavno razpizditi bitje). Priročnik obsega več tisoč stvari, a je metafizična ameba za potrebe te objave posredovala izvleček — toliko, da dobite občutek, kako bitje deluje in zakaj se bo nekega dne razpočilo kot milni balonček.

Izvleček iz Priročnika za pametovanje (navodila, kako enostavno razpizditi bitje):

  • Vsem povejte, kako brezvezni so, da so f*kjeni idioti, vsaj na dve besedi je potrebno vključiti najmanj eno izmed besed pi* ma*, ku*, jeb*. Na koncu za piko na i dodajte še “Pa brez zamere”.
  • Obvezno se norčujte iz telesnih hib sogovornika ali ogovorjenega ali opazovanega, še posebej v nekoliko večji družbi. Pri tem obvezno uporabite besede, ki bi užalile še človeka, ki sploh ne bi ničesar slišal.
  • Bodite strašno neobzirni. Npr.: parkirajte najmanj čez dve parkirni mesti, če se le da, čez dve parkirni mesti za invalide. Še bolje je, če pred tem pridrvite po parkirišču s cvilečimi in kadečimi gumami, ker sicer se ne ve, da se pripelje vaš BMW. V trgovini zrinite drugim vozičke stran, ker ste vi tako ali tako večvredni. Na semaforju kljub rdeči luči trobite, tolčite po volanu, se derite na vse, ki se vas drznejo pogledati in na koncu vsakemu pokažite fakiča. Nakupovalne vozičke pustite tam, kjer ste jih spraznili, še bolje je, če jih porinete pred prihajajoči avto.
  • Če kakšno stvar odpakirate na ulici, embalažo obvezno odvrzite kar na mestu. Npr. ovitke od sladoleda, čikov, čigumijev, robce, plastenke odvržete na tla kar med hojo. Če le lahko, pri tem koga zadenite.
  • Vedno samo kritizirajte in pod nobenim pogojem ne napišite, povejte, izrecite niti ene pozitivne besede.To je pomembno: niti ene, pod nobenim pogojem, tudi če vam pulijo nohte. Niti slučajno! Ja?!
  • Mislite samo na sebe in samo na sebe. Tudi ta trenutek. Če ostane en keks, ga hitro požrite, preden bi ga kdo drug delil z vami. Vedno poskrbite, da boste prvi na vrsti, prvi v vrsti, prvi na babi, prvi na dedu, prvi na Luni, prvi pri delitvi dobička, a pozor! vedno zadnji, ko bo potrebno kaj narediti. Po potrebi morate preko trupel. Obvezno.
  • Samo za ženske: Bodite nesramne, žaljive in izkoriščevalske. Namerno zavajajte moške, poberite jim vse premoženje; po ločitvi oz. po tistem, ko bosta šla narazen, vsem okol govorite, da ima malega, da vas je tepel in da je itak ku* od ofce. Ne od Beeetke :D
  • Samo za ženske #2: Obvezno žaljivo pošimfajte druge ženske v vaši okolici, ne glede na to, ali si to zaslužijo ali ne. Npr. če je v bližini simpatično, lepo in postavno dekle, hitro povejte vsem, da je doldajačica, da ima celulit in da ima grozne lase in oh, tisto grozno majico, ki bi jo same rade imele, vendar je nočete, ker je preveč grda. Niti slučajno se ne smete zmotiti in priznati, da je boljša/lepša od vas. Niti slučajno.
  • Samo za ženske #3: Iz opazovanih poiščite najoblinejšo predstavnico ženskega spola, se norčujte iz nje, tudi če vam v življenju ni naredila nič hudega. Okoli govorite, da je polnjen ligenj, da je noseča s tremi, da ima velik nos in ja, ojoj, kako je debela. Skratka, oberite jo do kosti.
  • Obvezno se prenarejajte do sogovornika. Nikoli ne povejte resnice. Ko se sogovornik obrne, mu s kirurško natančnostjo zabodite nož v hrbet.
  • Samo za moške: Skritizirajte vsak obrok in vsako odločitev, ki je niste sprejeli sami. Preslišite vsako besedo, ki vam jo izreče vaša baba, vsako idejo ali nasvet, ki vam ga da. Ne verjemite ničesar. Raje verjemite ljubici, ali celo sorodnici, ki bi se morala zdraviti zaradi kroničnega namišljevanja / izmišljevanja/ laganja.

Bodi dovolj za pokušino, kakšne stvari tolikokrat zgoraj omenjeno bitje spravijo iz ravnotežja. Bitje po vseh teh letih še zmeraj verjame, da lahko spremeni katero izmed krempljastih bitij nazaj v bolj človeško podobo, nazaj v bitje na mreži.

Renton, mislim, da si pričakoval nekoliko drugačen, manj osebno-izpovedni zapis, a žal me je prehitro odneslo, da bi spisala kaj bolj smešnega. Mogoče naslednjič ;)

Slovarček (vključene tudi besedami iz prejšnje objave, ker sem jih žal pozabila):

  • mikroninka: poljubno mičken delček nečesa; manjše od malenkosti in večje od nanometra
  • streskati (nekoga): namahati, narediti osebi črnice okoli oči, brcniti osebo v koleno, zlomiti kol na osebinem egu, povzročanje podplutb na psihi
  • pucati: čistiti, pomivati, pometati, brisati, v glavnem muka isusova, ki je ženske definitivno ne počnejo zato, ker bi v tem uživale
  • kobajagi: po pričevanju očividcev, ki to niso; bojda; nekaj, kar bi naj bilo, a nihče ni prepričan, da je bilo res tako
  • (na)hecati: nekoga na smešen način prepričati, naj naredi nekaj, kar je tako ali tako mogoče verjetno imel namen narediti enkrat nekoč  :D
  • pametovati: negativizirati v 3pm, imeti se za edinega/edino kompetentnega/-no, inteligentnega/-no in oh-in-sploh na svetu
  • poflikati: umrčkati, crkniti, iti na zmenek z Matildo (tisto s koso)

Tags: , ,

Get Adobe Flash playerPlugin by wpburn.com wordpress themes