Kako sva z Murfakom pojasnila mlečni misterij

Oni dan sva z Murfakom naletela na zanimivo raziskovalno vprašanje: “Sam neki.. tip, ki je odkril mleko (žblj tisoče let nazaj), ne? Kaj dfak je delal s kravo???” Strogo resna znanstvenika kot sva, sva se  nemudoma lotila raziskovanja, da bi enkrat za vselej razjasnila in pojasnila mlečni misterij. Morate se zavedati, da ne gre za vprašanje tipa “kaj je bilo prej, kokoš ali jajce“, ne, tokrat je stvar veliko resnejša. Mleko. Kravje mleko. Pijemo ga skoraj vsak dan. Pravzaprav ne vsi – nekaterim mehaniki še niso popravili okvarjenega mlekoprebavnega mehanizma (glej hipolaktazija). In ne, to ni fičr, to je bug, sva z Murfakom enotnega mnenja. Dejstvo, da oba rada pijeva mleko v kavi, jeva jogurte, le s sirom se grdo gledava, nima čisto nič s tem.
Najino mnenje je zmeraj objektivno, t.j. neodvisno od najinih občutij, prepričanj in vrednot. Resnica in samo resnica über alles.
Iz najbolj zanesljivega vira na svetu sva izbrskala zanimivo  in preverjeno dejstvo, da je živalsko mleko (mlek, mlejko, mljek) prisotno v naši prehrani že od leta 5000 p.n.š. (mlečni produkti baje že prej, okoli 6500 p.n.š.)  in da se je vse skupaj začelo na Srednjem Vzhodu. Več najini internetni viri niso povedali, zato sva morala poiskati druge verodostojne vire o mlečnem misteriju. Po napornem brskanju v prašnih arhivih ene izmed prastarih norveških knjižnic sva po treh alergijskih napadih zaradi prahu in dveh invazijah psihopatskih, neuravnovešenih pajkov našla skrivnostno črno bukvico. Napisana je bila deloma v latinščini, deloma v klinopisu in nekaj malega v predjamskih kracah. Dala sva jo prevesti. V knjigi je bilo celo poglavje namenjeno zgodovini mleka. Pravi takole: “Bil je čas cvetenja divjih travic, Čudna Kosmata Bitja z Rogovi in Rožnatimi Palčkami na Trebuhu  so se mirno sprehajala naokoli, svet je bil lep in Hrmphk Hrmphk je bil najpogumnejši lovec v votlini. Bil je čisto navaden dan leta 13 po Udomačitvi  Čudnih Kosmatih Bitij z Rogovi in Rožnatimi Palčkami na Trebuhu in Hrmphk Hrmphk je eksperimentiral z usnjenimi trakci na krpah, ki jih je imel ovite okoli stopal. Hotel je narediti vtis na votlinsko krasotico Mmmhmmko. Motal in motal je trakce in nekako zmotovili dokaj vijugasto reč. V tistem je nekaj centimetrov stran stekla Štirtaca Hrana, zelo okusna žival, ki so jo le redko videli, kaj šele, da bi jo imeli priliko ujeti. Hrmphk Hrmphk se je zagnal za Štiritaco Hrano kot budalo, se spotaknil zaradi vijugasto zamotanih usnjenih trakcev in zgrmel čez rob prepada. V zadnjem hipu se je ujel za grmiček na robu in obvisel kot zadnji votlinski Bibek. Bibek so takrat klicali najbolj nerodnega prebivalca votline. Mnogo let kasneje je malo pred smrtjo povedal, da je takrat razmišljal, da raje umre, kot da ga sovotlinjaki vidijo viseti kot Bibeka.  Ravno, ko je hotel spustiti grmiček in se junaško posloviti od sveta, je mimo prišlo radovedno Čudno Kosmato Bitje z Rožnatimi Palčkami na Trebuhu. Hrmphk Hrmphk je v duhu samoohranitvenega nagona zagrabil prvo, kar mu je prišlo pod roko. Bila je rožnata palčka na trebuhu. Prijel se je in stisnil. Špric! nekaj belega v obraz in usta kot strela z jasnega. Izpljunil je, ker je mislil, da je stvar strupena. Čudno Kosmato Bitje se je prestrašilo nenadnega posega v intimni prostor rožnatih palčk, zato je začelo vleči. Hrmphk Hrmphk je takoj dojel možnost rešitve. Še z drugo roko je zagrbil za eno izmed palčk. Špric! v obraz. Kljub temu ni spustil palčk. Ubogo prestrašeno Čudno Kosmato Bitje je vleklo kot zmešano. Hrmphk Hrmphk je bil rešen. Ko se je nadihal in zahvalil Čudnemu Kosmatemu Bitju za nenadejano rešitev, se je nehote obliznil. Bela tekočina je bila sladkastega okusa. Še vedno ni vedel, ali je strupeno ali ne. Obležal je na robu prepada, da bi videl, ali mu bo uspelo preživeti do sončnega zahoda. Mislil je, da je umrl, ko ga je nazaj v življenje priklical znan nežen glasek. Bilo je jutro in nad njim je slonela Mmmhmmka. Skočil je pokonci, podrl Mmmhmmko in jo od veselja za lase odvlekel v votlino. Vsem v votlini je razglasil, da je našel novo vrsto hrane in da je zato tako pomemben, da si lahko kar prisvoji Mmmhmmko. Ta ga je po govoru kljub solzam v očeh zaradi vlečenja za lase zaljubljeno gledala. Tistega dne je bilo v votlini rajanje, priredili so ples v čast Čudnim Kosmatim Bitjem z Rožnatimi Palčkami in jih preimenovali v Krave, belo tekočino iz Rožnatih Palčk pa Mleko. Vse ostalo je zgodovina.” Od veselja nad tako redko in izredno pomembno najdbo za človeštvo sva se z Murfakom razjokala drug drugemu na rami. Veste, takšne stvari je težko priznati pred očmi javnosti, vendar želiva, da niti za sekundo ne podvomite v naju, v najine raziskovalne in znanstvene metode. Zdaj, ko je mlečni misterij pojasnjen v občo dobrobit, se morava vrniti k pisanju najinega članka. Tako lepo nama je pri srcu, ko razrešiva misterij. Vam ni?

Ko je bil bog še mali pubec…

Richard Dean Anderson as MacGyverImage via Wikipedia
Ko je bil bog še mali pubec, jaz pa mala deklina, sem morala vsak drugi dan k sosedu po mleko… V trgovinah se je takrat mleko kupovalo v vrečkah, deklina pa ga je nosila domov v plehnati kanglici; kasneje, ko jo je mama modernizirala, je dobila celo plastično kanglico s pokrovom. Po mleko je hodila zvečer, nikoli pred pol sedmo in nikoli po pol osmi; od pol sedme naprej so namreč že imeli mleko namolženo. Kratko obdobje je hodila po mleko skupaj s sosedo (taisto iz prejšnje objave), a večino časa sama. Kot deklinčiki se ji je petnajst minutna hoja do soseda zdela strašansko dolga. Najprej v hrib, nato daljši kos po glavni cesti, kjer vozi celo avtobus, do sosedov, tam je prevzela mleko, nato spet daljši kos po glavni cesti in po hribu navzdol. Mladi umi so strašno kreativni, sploh če jim je vsakodnevno (ali vsako-drugo-dnevno) petnajstminutno opravilo huda muka, na katero se je bilo potrebno umsko pripravljati skoraj ves dan, ali vsaj ves popoldan. “Moram danes po mleko?” “Ja, moraš…” “Bi šla danes ti?” “Ne bodi smešna. Vzemi kanglico, ura je pol sedem.” Pol sedmih je bila strašansko nerodna ura. Zakaj? Ob pol sedmih se je pričel Night Rider (Michael Knight in njegov avto K.I.T.T.), kasneje, ko se je Night Rider izpel, je bil na vrsti MacGyver. Oboje na ORF 1 (domače Avstrija Ena) in kateregakoli od delov je bil greh izpustiti. Če je deklina šla od doma deset minut prej, ji ni koristilo, ker je morala čakati pri sosedu. Redko se je zgodilo, da bi do pol sedmih že podojili pomolzli. V najboljšem primeru je zamudila 10 minut nanizanke, v najslabšem primeru je ujela le zadnjih 5 do 7 minut 🙁 Potrebno je poudariti, da dileme glede tega, kdo bo šel po mleko, ni bilo. Deklina je bila edinka in je še vedno edinka. Če edincem ni potrebno deliti igrač z drugimi, tudi dela in opravkov ne morejo deliti z drugimi. Ker deklinčika ni mogla deliti svoje obveznosti, je bila prisiljena razmišljati, kako bi skrajšala čas hoje po mleko, da ne bi zamudila preveč dogajanja v nanizanki. Nekajkrat je poskusila iti po mleko s kolesom, vendar so se skoraj vsi poskusi klavrno končali. Tako ali drugače je iz kanglice (plastične posode) steklo najmanj za kozarec mleka. Včasih je razlila celo kanglico. Verjetno ni potrebno pojasnjevati, da deklinina mama ni bila navdušena nad takšnimi izgubami. Kolo je bilo prepovedano odsvetovano. Poskusila je z uvedbo bližnjice preko hriba. Ustaljena pot v hrib je bila asfaltirana, medtem ko je bila bližnjica travnata in polna blatnih pasti, še posebej v mokrem vremenu. Ko se je deklina nekajkrat zaporedoma vrgla na hrbet in po sebi polila celo kanglo mleka (1,5 do 2 litra), je bila tudi uporaba bližnjice prepovedana odsvetovana. Žal je deklina od teh klavrnih poskusov naprej redno zamujala vsak drugi del nanizanke. Mama se sploh ni zavedala, kake duševne posledice bo to imelo za njeno hči. Hči še danes ne more preboleti, da ni videla, kako je MacGyver vsak drugi dan rešil svet, medtem ko je sama hodila po mleko. Kruta je bila usoda nas (napol) kmečkih deklin… Še slovarček za tiste, ki morebiti katere od pogovornih besed niste razumeli:
  • pubec = fantič, fant
  • deklina = deklica, dekle
  • deklinčika = dekletce
  • kangla = običajno nekoliko višja kovinska posoda, v kateri se je nosilo mleko