Ena o ljudeh, smislu in ljubezni

Spet je bil eden izmed tistih tednov, ko je vse na kupu: 101 stvar, stari projektni okostnjaki, začetek Načrta in … nemir. Utrujenost se je počasi prikradla v sistem in me na današnji sončni dan počakala v zasedi. Ženski organizem je prasica, vam rečem. Mar bi bili jekleni roboti! Enkrat na leto bi menjali olje in to bi bilo to. Začelo se je lepo, naspidirano, s kavo in zajtrkom, odhodom na squash, ki sem se ga veselila… potem pa… meh. Ni bilo prave igre, ne pravega razpoloženja in bam! glavobol, da bi ga trije sloni težko vlekli po ravnini, kaj šele navkreber. Prišlo je do sinhronizacijskih motenj med telesom in ne-telesom. Krasen sončni sobotni (popol)dan sem preživela (in še preživljam)… za spuščenimi žaluzijami. Ok, tudi prav. Škoda dneva, ja.Kaj naj? V jok in na drevo? Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra: imela sem čas razmišljati. (Neeee žeee speeeeet, arrrrghhhh….) :mrgreen:

O ljudeh

Ugotovitev zadnjih dveh dni: Some people make me go “oh…“, many “wtf?!“, quite many “arrrgh“, rare “♥” and very few “I’m aliiiiveee!” Hvala odgovornim za zadnji dve skupini. 🙂

O smislu

Smisel ni ne imeti skrbi. Smisel ni ždenje v oblakih. Končno sem prišla do spoznanja, da ima moj navidezni nesmisel… smisel. “What man actually needs is not a tensionless state but rather the striving and struggling for some goal worthy of him. What he needs is not the discharge of tension at any cost, but the call of a potential meaning waiting to be fulfilled by him.” ~ Viktor Frankl, Man’s Search for Meaning Pogledala sem Može, ki strmijo v koze. Ljudje, če se vam zdi film brezvezen in občasno smešen… ste po moje zgrešili bistvo filma. The Smisel. 😉 Dopuščam možnost, da sem ga razumela po svoje. Ravnokar je prišel sms. Da vidimo, kaj mi sporoča vesolje. 🙂 Morda je od… … … … … ne, ni bil Njegov. Toliko o znamenjih in vesolju. 😆

O ljubezni

Toliko je že napisanega na to temo, da bi lahko naredili kres do Lune. Najlažje se je pa zaljubit. Ne zacopat, ne zagledat, ampak tisto prav… do kosti. Kako veš, da si tam? Ko tisti Osebi altruistično privoščiš srečo, tudi če ni s tabo. In ko iskanje smisla… za nekaj časa zgubi smisel, samo zato, da ga potem najde v nesmislu. Bla bla bla. V resnici sem hotela deliti z vami le tole pesem… The Letter By Amy Lowell Little cramped words scrawling all over the paper Like draggled fly’s legs, What can you tell of the flaring moon Through the oak leaves? Of or my uncurtained window and the bare floor Spattered with moonlight? Your silly quirks and twists have nothing in them Of blossoming hawthorns, And this paper is dull, crisp, smooth, virgin of loveliness Beneath my hand. I am tired, Beloved, of chafing my heart against The want of you; Of squeezing it into little inkdrops, And posting it. And I scald alone, here, under the fire Of the great moon.

Ni vsak dan petek

Najprej nekaj namešanih malenkosti, potem pa k resnim stvarem… Čeprav ni ravno vsak dan petek, danes slučajno je. Razen, če so me naplahtali 😕 Danes moj Sparki kuha kosilo. Kdo ugane, kaj bomo jedli? 😉 Točno… na pico (pizzo) gremo :mrgreen: Že tri dni ekstremno swingam (gre za mood swinganje, da ne bo pomote), enkrat bom morala temu narediti konec 😕 Swiiiiiing. Zaključki, do katerih sem prišla v teh dneh:
  • Načelnik kurjih ležečih škifov (=petelin) dobro opravlja svoje delo, ker je trenutno število v floti še vedno isto kot pred tremi dnevi. Preverjeno in prešteto. Nazadnje včeraj.
  • Od doma do Ptuja je malo manj kot 25 km. To sem že vedela 😀
  • Dvonožnega Wilsona, ki ga srečujem tudi v živo, razrešujem njegove vloge. Očitno sem preveč zahtevna 😕
  • Bolj kot je dete (sploh ženskega spola) lepo, bolj bi ga morali v mladosti po riti, da potem ne bi bilo naduto, oholo in neprijazno.
  • Tudi konzerva tune je lahko orožje. Sploh, če jo odprto povezneš lepemu detetu, ki je oholo, naduto in neprijazno, na glavo.
  • Pasenje lenobe je strašno neproduktivno delo.
  • Samopomilovanje je še bolj neproduktivno od pasenja lenobe, ker ponavadi doseže ravno nasprotni učinek, kot si ga samopomilovalec želi. Nič več tolerance. Nič več dajanja v Nič. Od zdaj naprej je to prepovedano. Za vse 😉
  • Bolj kot se trudim biti razumevajoča, liberalna, nemalenkostna in nekomplicirana, slabše je. Čudno.
  • Veliko ljudi ne zna nemško 😀
Še nekaj resnih stvari:
  • Danes je petek. Pojdite čim prej domov.
  • Se kdo javi za vlogo Wilsona v živo? 😉
  • V življenju ne moreš imeti vsega.
  • Če si preveč srečen, nisi kreativen. Ustvarjalnost potrebuje vsaj delno mizerijo…
  • Če predolgo čakaš Godota, ostariš. Sploh v deželi Ni je.
  • Zadnje čase nisem preveč srečna. Čudno.
  • Res ni vsak dan petek.

Zdaj grem vadit nasmešek. Če se venomer smeješ, ljudje ne vedo, kaj imaš za bregom. Jaz za bregom nimam morja, imam pa slano jezero.

Na poti okoli sveta se da izgubiti. Le poti se ne sme zgrešiti…

Jutri bo bolje, pojutrišnjem pa še bolj. Najboljše bo takrat, ko me ne bo zraven 😉

Malenkosti

Včeraj sem našla mrtvo čebelo 🙁 Čeprav sem alergična na čebelji pik (namig za vse tiste, ki bi se me slučajno želeli znebiti), jih imam rada. Pa medeka tudi 😀 Danes sem se pasla. V gozdnih jagodah. Mleka ne bo :mrgreen: Prej sem odkolesarila na vurberški klanec, da sem se lahko potem spustila nazaj dol po njem. Žal je šlo le 50 km/h, ker sem imela veter direkt v obraz. Porkamizerija veter, zakaj sem se matrala?! 🙂 Ta teden ni mrknil noben kurji ležeči škif. Danes je imel Pepi svoj dan. Na levi strani ceste traktor s puhalnikom, vzporedno na desni parkiran avto, jaz pa vmes s 35 km/h proti ovinku. Kurji ležeči škifi so na srečo že spali. Pogovarjala sem se z Wilsonom. Bilo je zanimivo. Upam, da še kdaj… Na svetlobi so stvari drugačne kot v domišljiji. Kdo bi si mislil 😕 V soboto delam. Mogoče bo še pestro. V juniju grem pogledat na Finsko, kako je kaj v gozdu obešenih lisic in če so depresivni združeni ubožci že naredili očarljivi skupinski samomor. Če vam nič ni jasno, vprašajte v knjižnici po knjigah Arta Paasiline. Morfeju bom priskrbela (zdizajnirala) fanovsko majico v stilu I & špricer. Kmalu. Odkritost lahko pomeni tudi, da nekdo spi brez deke. Danes mi ni več za hece, ker sem že malo utrujena. Mislim, da bo nekoč konec sveta. Črno bo, grmelo bo in klik! nas ne bo več. Umrla bom. Ne še zdaj. Enkrat.