Ubita miš, Guetta in širôko obzorje

Ljudje smo čudni stvori. Vsak dan iz malhe čustev in občutij vlečemo eno za drugim, eno z drugim, eno preko drugega. Včeraj sem iz svoje malhe za začetek povlekla tečnobo in jezo. Ker se še sama ne maram takšne, je malo verjetno, da bi me kdo drug, zato je bilo treba nekaj ukreniti. Kaj je boljšega od sproščanja jeze z igranjem kul streljačine? Ohmmmm in globoko dihanje pri meni žal ne zaležeta. :mrgrin: Med čakanjem na :inlove: in preostalo druščino, namenjeno v Ljubljano, sem nabijala Unreal Tournament in to tako zazvzeto, tako predano, da sem — igra je vmes parkrat nesramno šteknila na najbolj nerodnem mestu — ubila miš. 😀 Med sproščanjem jeze od jeze ubila miš (glasbena podlaga). Naslednje iz malhe je bilo začudenje. Eksperimentalno smo šli na koncert Davida Guette v novo športno dvorano v Stožicah. Zanimiva arhitekturna reč. Bo treba kmalu na kakšno tekmo! 😀 Po 15 minutnem stanju na mrazu in snegu brez jaken — garderob ni, jaken pa tudi nismo hoteli vlačiti naokoli kot mačka mlade, se nam je uspelo prebiti v dvorano mimo kontrol, preverjanja starosti in postaj z depilacijskimi papirnatimi trakci. Mimogrede, David-Guetta-zadevam se ne reče koncert, ampak party, tako me je vsaj podučil moj študent(ek), ki sem ga srečala tam 😉 😀 V glavnem… metalci in rokerji smo svojo party-nedolžnost izgubili brez hujših duševnih bolečin, ravno nasprotno! Rjovenje tisočglave množice, nekaj znanih komadov in fensi žar-o-met-šou so naredili svoje. Eksperiment je uspel: raztegnili smo svoja obzorja. Moje širôko obzorje je uspelo narediti nekaj škljocev kar s tulifonom. Za spomin… na raztegovanje. 😀 Pot domov je bila adrenalinsko noro dobra. Že ko smo ob 19.uri šli v Ljubljano, je snežilo…. snežilo je ves čas partyja in… da, tudi ob 4. zjutraj, ko smo se vračali domov! 😀 Kot zadnjo sem iz malhe potegnila zadovoljstvo in čisti užitek ob vožnji po vsaj 5 cm snega… po skoraj čisto prazni avtocesti. Luksuz! :mrgrin: Kaj naj, mi je pač všeč vozit se po snegu … Party škljoci… samo za vas! P.S.: Če sem že zdaj tako uživala, kaj bo šele na koncertu Metallice?! Enkrat … ko bo. 😀

Kaj si želim za rojstni dan?

Še nekaj dni in prišel bo… moj rojstni dan (ponedeljek). Glede na to, da me tisti, na katere jaz ne pozabim, radi pozabijo, in tisti, od katerih najmanj pričakujem, ne pozabijo, letos ne bom pozabila sama nase. Ne želim si nič materialnega. Moje želje so nadrealistično velike:
  1. da bi Lars ozdravel,
  2. da bi do 28.2. uspela oddati temo za disertacijo,
  3. da bi se marca imela krasno s fantom v Avstraliji in se veliko “naučila” ( ta je še najmanj nadrealistična in čisto mogoča),
  4. da bi bilo med mojo odsotnostjo doma vse vredu,
  5. da bi roji mušic napadli zlobne (in hkrati nevoščljive) opice 🙂
Če pa res vztrajate… nič nimam proti čekom, kreditnim karticam, bančnim nakazilom, vrečam z denarjem 😉 Sprejemam tudi loto srečke, nasmehe, komentarje, kak vic, dobro željo, objem, poljub ali dobro knjigo. P.S.: Zlobne in nevoščljive opice bodo že ugotovile, kdo so. Morda se bodo kdaj prepoznale v ogledalu, ko bodo stare in zgubane in jih bo zadela strela modrosti. Prej ni upanja 🙂