O jebelacesta, skoraj zgrešila tole in tole … Ojoj, kako bi vas prikrajšala! 
Vem, da so v pravljici o treh prašičkih trije prasci, vendar vi še ne veste, da obstaja tudi zgodbica o sedmih prasičkah.
Ja, resnica je (včasih) prasica. 
V tem primeru kar sedemkrat.
- Prva prasička: Kot dete sem se najprej naučila “hoditi” po vseh štirih ritensko in izpilila tehniko v nulo. Še zdaj me včasih prime, da bi jo uporabila in niti ne v alkoholiziranem stanju.
- Druga prasička: Držim se Paretovega pravila v življenju – 80% smeha in 20% moodswingerskih izpadov. Ostalih 33,3% me daje lenitis.
- Tretja prasička: Včasih uporabljam bele laži, če presodim, da s tem delam manjšo škodo. Bele postanejo, ko črne operem s Persilom. Pomaga mi dobra igra, kljub temu, da mi sicer vse piše na obrazu. Mamo napizdim/nahecam/nakurim kadarkoli, kjerkoli, o čemerkoli. In ne samo nje … Beware!
- Četrta prasička: V življenju sem doživela dva huda (ohromljujoča) napada panike in oba preživela brez medikamentov ali hospitalizacije. Oooo ja, tough girl.
- Peta prasička: Sem zelo gibčna. Nardim špago (moško in žensko)? Jap. Se dotaknem nosu s prsti na nogi? Jap. Si lahko dam nogo za vrat? Jap. Ne, ne bom vam zdajle demonstrirala!
- Šesta prasička: Rada pojem (lalala pa to). Ok, priznala sem, a lahko grem naprej? In ne, ne nameravam biti Murkina. To trpljenje vam bom prihranila.
- Sedma prasička: Imam svojo temno stran, kljub temu da sem Yoda.
Preklinjanje sodi tja. In še kaj drugega.
Ekola, mojih sedem prasičk.
Kdo bo naslednji lump z zgodbico o prašičkih?
Tags: čista resnica, še tega vam je bilo treba, verižna igra
Subscribe Feed (RSS)
