Jutranja pleska

Na Sparkmobilu se mi je dva tedna nazaj odlepilo tesnilo vetrobranskega stekla (v dolžini cca 15 cm). Spet. Zgleda, da je bilo že v osnovi vse skupaj šlampasto narejeno in vročinski val ni čisto nič pomagal. V petek je avtek piskal, žvižgal, tesnilo je potrkavalo ob streho pri hitrosti nad 170 km/h… No, pri 70 km/h pa res. 🙂 Prejšnji teden sem poklicala servis, seveda niso imeli ne časa, ker niso imeli ljudi (kao), čeprav lepljenje vzame manj kot 15 minut. V petek se je tesnilu odpulilo, odlepilo se je po celotni zgornji dolžini. V soboto me je čakala pot v LJ, vendar je vožnja po avtocesti odpadla. Slabe volje? Aber ziher! Danes sem se trdno stisnjenih ustnic, grdega pogleda in stisnjenih pesti pojavila na servisu. Rezervoar odločne nesramnosti je bil pripravljen, prst na sprožilcu… in potem je bil možakar čisto preveč prijazen. Odkrito je povedal, kako in kaj… Namesto, da bi ga nahrulila, sem si dala plesko, ker sem skoraj pozabila na pomembno stvar: “Z nesramnostjo se daleč pride, s prijaznostjo pa še veliko dlje.”  

About sparkica

Sparkier than ever...
Bookmark the permalink.

2 Comments

  1. Moja Veronika, podobnega družinskega avtopedigreja, kot tvoj Sparkmobil, ima podobne težave. Na mojem servisu so to uredili brez problema in takoj. Ja, s prijaznostjo se pride najdlje.

  2. S prijaznostjo ja, z globokim dekoltejem pa še bolj! Sploh kadar prideš v avtomehanično delavnico. 😮

Comments are closed