Diagnoza F31.8 ni polarni medved

Ne, ni se mi zmešalo (še), kmalu bo jasno vse in še več. Ker se vsaka pot začne s prvim korakom, naj se tudi ta.

Morda se spomnite, morda tudi ne, da sem se pred časom izpovedala in opredelila kot “mood swingerka”. Takrat sem o tem pisala bolj za šalo kot zares, vendar izpoved ni bila izmišljena, niti najmanj. Že takrat mi je bilo jasno in mi je tudi zdaj, da doživljanje (dokaj pogostih) izmeničnih stanj kreativne, z energijo nabite evforije in črno-modre depresije ni ravno običajno za povprečnega človeka. Za hipec se mi je celo zazdelo, da morda nisem samo jaz takšna.

*Hudo osebno-izpovedni del, preskočite po potrebi*

Svoje swinganje sem pripisovala vremenu, poigravanju narave z (ne)ravnovesjem v mojem hormonskem sistemu (npr. občasnemu hudemu pomanjkanju endorfinov), napetosti pri psihičnih pripravah na pisanje in delanje Njega in navsezadnje tudi vsej do nedavnega zatrti in neizživeti romantiki, ki sem ji skozi fotografijo pustila pokukati na plan. Biti občutljiva romantična duša v pretežno tehnično usmerjeni moški (službeni) sredini ni zaželeno, kaj šele priporočljivo… Tudi obratovanje na najvišji stopnji samoorganizacije, prepuščenost sami sebi glede Njega, pomanjkanje podpore s strani <3 za skoraj vsa področja, odhod prijateljice in best-ever-sodelavke ter domišljanje nemogočega zaradi nekaj prijaznosti, ki je nisem vajena, vsekakor niso izboljšali situacije, prej nasprotno.

*Konec hudo osebno-izpovednega dela, lahko nadaljujete*

Po spletu zanimivih trenutkov, nepričakovanih dogajanj in dveh ali treh naključij sem že v petek naletela na mednarodno statistično klasifikacijo bolezni in z boleznimi povezanih problemov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Šaljenje na račun iskanja potencialnih bolezni, katerih simptomom ustrezam, je privedlo tudi do tega, da sem preskenirala V. poglavje (F00-F99) te klasifikacije. Osuplo sem ugotovila, da bi lahko svoje mood swingerske izpade in nihanja gladko uvrstila v razrede z oznakami F30-F39 (Mood [affective] disorders) oz. slovensko bipolarna motnja razpoloženja. Po pregledu simptomov, navedenih v tem razponu razredov, in vzporednem primerjanju z lastnim počutjem sem pristala pri F31 oz. F31.8 (Bipolar II disorder). Seveda je to samo moje ugibanje in nikakor ne strokovna diagnoza 😀 Gimnazijska podlaga iz psihologije mi namreč ne zagotavlja kompetentnosti (usposobljenosti) na tem področju (kljub temu, da je bila na dokaj naprednem nivoju) :mrgreen: Modro ugotavljam, da nisem polarni medved, ampak da obstaja velika verjetnost za pripadnost swingerskemu razredu F31.8.

Pretekle (lastne) izkušnje — včasih je treba enostavno dati skozi the-hard-way — so me naučile, da je oseba, ki lahko največ naredi zame… jaz sama. Opogumljena s sadovi dosedanjega raziskovalnega dela (sploh na temo premagovanja depresivnosti) sem se lotila nadaljnjega iskanja. Našla sem kar nekaj dobrih spletnih strani, ki se ubadajo z bipolarnostjo, njenimi vzroki, simptomi in kar je najpomembneje, orodji in orožji za boj proti njej. Kot pri drugih boleznih ali motnjah ima tudi bipolarna motnja razpoloženja več stopenj. Ugotavljam, da še nisem klinični primer 😉 Ne zlorabljam alkohola, nikotina, drog in ali drugih psihoaktivnih substanc (razen, če kava šteje!); nimam samomorilskih misli; še vedno hodim v službo; trudim se socializirati ob 1001 priložnosti, čeprav bi včasih najraje sama sedela na vrhu sveta in štela oblake ali pa hranila severne medvede na Aljaski. Klinični primeri, kot že ime nakazuje, potrebujejo zdravila, morda celo hospitalizacijo, redne psihoterapije, še več pa morajo narediti sami. Lažji primeri (kamor bi uvrstila sebe), si (še) lahko pomagamo sami. Prvi korak je prepoznavanje prvih znakov ali ene faze ali druge (manije ali depresije). Drugi korak je ukrepanje.

Torej, mood swingerji, nismo sami in še manj prepuščeni samim sebi! Vsi ostali: ne nismo lunatiki, niti ne polarni medvedi.

Priporočam, da si o vsem tem preberete tudi tisti, ki niste mood swingerji. Morda je vaš najboljši prijatelj, otrok, partner, starš, kolega ali ljubimec mood swinger in potrebuje vašo podporo in razumevanje. Morda boste kdaj v prihodnosti tudi sami na mojem (našem) mestu…

Uporabne, berljive in nadvse zanimive povezave:

Lepo nedeljo kljub dežju. Za dežjem vedno pride sonce, čeprav je včasih potrebno par dni počakati nanj 😉

About sparkica

Sparkier than ever...
Bookmark the permalink.

13 Comments

  1. Thou art kidding me! Dejansko ima to “počutje po vremenu” strokovno ime? Bipolar disorder. Sliši se seksi. Kul, zdaj imam tudi jaz ear-friendly sindrom. 🙂

    Ne, da bi ga hotel. A vsaj dobro se sliši.

  2. Hehe, dobrodošel v seksi mood swingerski bipolarni kljub 😀
    Saj tudi jaz nočem biti v njem… trudim se z izčlanitvijo. Morda mi nekoč uspe…

  3. Uf torej si bi? 😉
    😆
    Če rabiš pomoč pri premagovanju ovir na poti k ozravitvi, povej 😉 Z veseljem priskočim na pomoč in ti pomagam kakorkoli pač že bom lahko 😉

  4. Hehe, bi ja bi 😀 Samo tisti drugi bi pa ne bi 😀

    Kanadčan, mi že pomagaš 😀 Hvala.

  5. Ma nisi ti manično depresivna, ti imaš samo preveč časa. 😉

  6. domovoj, mogoče pa res 😉

  7. Manična depresija se sliši kar (pre)hudo. :mrgreen: In ne, nisem samo depresivna (gloomy, moody, žalostna, otožna). Kak dan bi bila sposobna priti peš na luno, zamenjati Sever in Jug in pripraviti Zemljo, da bi se vrtela v drugo smer… Preveč časa je zelo relativna stvar. V bistvu nimam preveč časa, le trenutno ga ne porabljam dovolj usmerjeno in dovolj učinkovito 😕 Ampak, hej! Saj sem rekla, da bo bolje 😀 Tale objava ni bila mišljena kot jamranje, ampak kot opozorilna tabla za vse *vremenarje* in prvi korak k izboljšanju… Ne pričakujem pa, da bi tisti, ki tega niso sami vsaj enkrat doživeli (daljše trajanje ene ali druge faze), razumeli… vsaj ne takoj 😉

  8. Manična depresija je star izraz za bipolarno motnjo (slednje se samo lepše sliši). Prepričan pa sem, da je vsak od nas kdaj slabe volje, žalosten in utrujen od vsega. Ponavadi sem sicer preveč zaposlen s čim, da bi sploh utegnil razmišljati o svojem razpoloženju, včasih pa se moram vendarle razvedriti s kakšnim planiranjem bodočega potovanja (in ogledom fotografij s prejšnjih), delom (kreativnim ali fizičnim) ali pa grem na pivo. Magari sam, še rajši pa v družbi. 😉

  9. domovoj, bipolarnost se res lepše sliši 😀

    To, da je vsak od nas kdaj kak dan ali dva depresiven, je dejstvo. Kaj pa biti depresiven teden dni, dva tedna, 5 mesecev? Vmes pa kak dan, dva skoraj naspidiran? Potem pa spet teden, dva, tri petja bluza…

    Očitno je tvoje preprečevanje (delo, aktivnosti) zelo uspešno 🙂 In to kar si napisal (kreativno in fizično delo, pir s kolegi), dejansko spada k strategijam preprečevanja…

    Eh, dovolj bodi te bipolarne teme, gremo na kaj bolj veselega :mrgreen:

  10. Če smem sklepati po lastnih izkušnjah, depresivna faza skoraj neizogibno sledi fazi euforije. Preprosto zato, ker okolje ni sposobno sprejeti in prebaviti (pre)obilja, ki vre iz osebe. Večinoma brez pravega cilja ali celo z napačnim. Neizkoriščene dobrote se pa običajno pokvarijo.

    Mogoče bo kdo skakal v luft, ampaq tovrstne teme so pri meni povezane z alergijo. Alergijo na gumpce, ki po liniji najmanjšega odpora z zdravili ciljajo na simptome. In alergijo na čas, ko se šejkaš in se skušaš odvaditi frdamanih zdravil. Oprostite, ker se tako nemarno čoham.

  11. Onkel PEPE, ti se kar čohaj 😀 Lahko tudi nemarno 😀
    Ja, fazi si sledita. Kot noč dnevu in dan noči in kot val valu na sinusni krivulji…

    Tudi meni niso taka zdravila za odpravljanje simptomov (namesto ugotavljanje dejanskih vzrokov) čisto nič simpatična. Sploh pa to ne velja samo za bipolarnost – velja še za marsikaj drugega…

    Čisto banalni primeri:
    Vas boli glava? Ja. Vzamite aspirin/lekadol. (Pri tem se pozabi, da oseba strmi po 8 in več ur v monitor).
    Vas boli križ? Ja. Pridite po injekcijo proti bolečinam. (Pri tem pacient – v vseh možnih pomenih – ne pove, da že tri dni dviguje 50 kg vreče cementa s križem. Ko pride domov našpikan z injekcijami, gre na novo rundo dvigovanja).
    Vas boli želodec in imate višji nivo kisline? Ja. Vzamite rupurut. (Oseba pozabi povedati, da ne zajtrkuje, da je en in edini obrok pozna večerja, da je ves dan pod stresom, ki bi ubil še slona… )

  12. eh,k**** jst pa kr zobam cipralexe.zakaj bi bla pa slabe vole , konckoncev.

  13. @tejkla – ti si morš nardit tak sistem, da bo reklo “cipral.exe not found. (A)bort, (R)etry, (F)ail search – (C)ontinue Life?”

    🙂

Comments are closed