Category Archives: vseostalo

Nedeljski šmorn in Življenjske resnice

Dva dni nazaj sem med tekom v blatu sredi ničesa našla zlato žensko uro z majhnim diamantom na pasu in štirimi rubini na številčnici. Urni in minutni kazalec imata na konici droben smaragd. Če gospa iz okolice Ptujske gore pogreša to uro, naj se javi. Diamante, rubine in smaragde bom obdržala kot nagrado. Red mora bit.

V resnici ni zlata :)

V resnici ni zlata, niti nima diamanta, ne rubinov in ne smaragdov.

Že dolgo nisem ustvarjala… tako… malo za dušo… Prejšnji teden sem na RailsGirls trosila nasvete, kako (pre)živeti, danes sem se odločila ustvariti Življenjske resnice™, konzervirane življenske resnice za danes, jutri in dan po jutri v teh kriznih časih. Konzerve ne vsebujejo mesa dirkalnih konjev, ne konzervansov in ne drugih aditivov. Vsebina je naravni produkt, plod let izkušenj in zaletavanja v zid, neumornega čudenja in prepričanja, da je življenje ču-do-vi-to. Kakopak!

Življenjske resnice™ je ekskluzivna linija, navdihnjena z modnimi smernicami iz sveta modrosti, ljubezni in zaupanja. Z njimi ne morete zgrešiti ne v družbi na zabavah, ne doma na kavču.

Brezplačen vzorec “Ljudje so hecni” je primeren za vse, ki bi med drugim radi razumeli nenavadna dejanja, čudno obnašanje ali dojeli iracionalne razloge in razlage navadno logičnih oseb.

Ljudje so hecni.

Ljudje so hecni.

Podravski angeli in venture kapitalisti z ameriškim zaledjem so stvar pograbili v roku par minut, izkoristili veze in poznanstva, tako da je Življenjske resnice™ že moč najti na policah supermarketov v vaši širši okolici. V primeru, da jih v vaši najljubši veleblagovnici še ni, ne skrbite, kmalu se bodo pri vas zvrstili moji akviziterji. Pričakujte jih enkrat te dni.

Življenjske resnice so že na policah nekaterih večjih supermarketov

Življenjske resnice so že na policah nekaterih večjih supermarketov

Moja čokolada, tvoja čokolada, kje je čokolada?!

Ni lepšega, kot nekomu, ki ga imaš rad in ki ima rad čokolado, podariti… mačko! Ali čokolado. Tole bi morala spisati že zdavnaj, ker sem obljubila, da bom, ampak nisem, ker…

Mamo sem hotela presenetiti s čokoladnim darilom iz spletne čokoladnice Moja čokolada. Preden sem ga izbrala, sta bili potrebni vsaj dve intervenciji, da se tipkovnica ni utopila – vse na tej strani izgleda strastno slastno, naj bo belo, mlečno ali temno. Nekateri ne podpiramo barvne čokodiskriminacije! :)

Po dolgem brskanju  (in občasnemu zmajevanju glave ob cenah nekaterih izdelkov) sem se na koncu odločila za temno čokolado z brusnicami in vročo Mitzi Blue – Afrika, ki je ni več na strani. Klik, klik in klik, super preprosto, čokoladni paket je šel na pot.

Po nekaj dneh…
“Mami, si že dobila paket?”
“Kak paket? Ne še.”

Še nekaj dni kasneje…
“Mami, si že dobila paket?”
“Ne še.”

Nekje je kolešček preskočil in moje presenečenje se je zataknilo na poti. Bala sem se, da se je celo zataknilo v kakšnem trebuhu.

Še nekaj dni kasneje dobim prijazen klic gospodične, ki je preverjala, ali je moj čokoladni paket varno prispel. Poklicala sem mamo… in “Ja, sem dobila!”. Končno. :)

Mislila sem, kako bom za to objavo lahko napisala, da je bila čokolada božansko dobra, dodala slike “unboxinga“, nanizala vtise brbončic, ampak ne morem. Mama še ni odprla in poskusila čokolad, ker so preveč lepe. :D

Chocolates

Chocolates (Photo credit: J. Paxon Reyes)

Enhanced by Zemanta

Novica dneva

Vse bo drugače. Obljubljamo.

Dajmo čimprej poiskati skupnega sovražnika.

Jap

Če jim uspe sestaviti vlado, bomo imeli najbolj nekonstruktivno opozicijo… od takrat, ko so bili rumeno-modri ali modro-rumeni v njej. Kaj novega? V novem krasnem svetu bo potrebno prakticirati NNNŠ – Nič Nas Ne Šokira. Začenjam danes.

 

 

Ko se svet vrti, vrti se še ti, brez dopisa nič se ne zgodi

Kdo bi si mislil, da bom kdaj imela opravka s tono birokracije, ki je sama sebi namen, katere dejanska pravila in interpretacijo le-teh poznajo samo tisti, ki pomagajo pri njeni ohranitvi, širitvi in vsesplošni prisotnosti. Na trenutke se mi zdi, da manjša podjetja postanejo velika samo zato, da je lažje delati z birokracijo. V večjih podjetjih se vse dogaja počasneje, ljudje ne odhajajo in prihajajo čez noč (razen če so pri vrhu), večina stvari je ustaljenih, čičkanje (=čičanje + čikanje) in čačkanje sta glavni vir adrenalina, informacij in rezultatov.

Potem prideš v majhno podjetje, recimo start-up, kjer se vse odvija bliskovito hitro (v primerjavi z dinozavri): ljudje prihajajo, odhajajo, zdaj so tu, malo tam, imajo veščine in vrline, a kaj jim to pomaga pri “operacijah in finančnih mehanizmih”, če nimajo papirja, ki bi te beštije nahranil? V boju z Birokracijo večinoma zmagajo papirnati dinozavri, ki ustrezajo zahtevi, da se tri leta nič ne spreminja, ker je ljudstvo dežele Birokracija naredilo tak načrt, v katerem se tri leta nič ne spremeni. Basta.

Draga Birokracija, upam, da kmalu ugotoviš, da si zgolj sama sebi namen, in da ti bomo še v tem desetletju lahko rekli “R.I.P.”.

Žal moram nehati, ker moram dokončati dopis zaradi še ene spremembe.