Ko mitrazturač sreča razočarano gospodinjo

Kljub letanju po okoliških travnikih in stezicah je živela dokaj mirno življenje, vse dokler… si ni začela prati sama. Hudobni madeži od potenja so ji napovedali vojno. Prala je enkrat, dvakrat, šestkrat, si oddahnila in se zvrnila po tleh, ko je kateri izmed teh hudobcev ob nepravem trenutku naredil “bu, še sem tu!”. Da ne vidim koga zmrdovati se nad tematiko! Porkamotorka! Vsi smo krvavi pod kožo, vsi se potimo in vsi začnemo dišati po cipresah. Pika, šlus, amen na kamen. Mitrazturačev aka mythbusters mi ni potrebno predstavljati. Čeprav so njihovi eksperimenti za mojo nežno inženirsko dušo večkrat pripravljeni nekoliko neznanstveno,  ali bolje — ne dovolj znanstveno, mi je koncept oddaje všeč. Eden izmed alter-egov se je celo odločil, da bo od zdaj naprej mitrazturač, in kakšna sparkica bi bila, če mu ne bi prisluhnila, a? Pred relativno kratkim (vsega 5 minut nazaj) je mitrazurač čelno trčil na drug alter-ego, gospodinjo, ki za vse ostale opravlja FATAstična opravila (pucanje, sesanje, brisanje, pomivanje d.o.o). V trenutku sta se zaljubila in sklenila zavladati svetu. Od teh načrtov sem ju modro odvrnila in ju pripravila do tega, da bosta raje skupaj prala perilo. Stvar je namreč takšna, diši pa takole… Pri silnem športanju se (lahko) izločijo silne količine potu, ki v kombinaciji z deodorantom povzročijo ne preveč dišeč madež, ki ga za boga milega ne spraviš iz tkanine. Problem je v sami strukturi znoja, ki med drugim vsebuje aminokisline. Če pri biologiji in/ali kemiji niste sedeli na ušesnem polžu, vam je jasno, da gre za beljakovine, ki na visoki temperaturi zakrknejo. Kaj to pomeni? Da je kuhanje juhe iz švic majc sicer možno, flekov pa vseeno ne bo odstranilo. Nasprotno! Povečevanje količine sredstva za pranje (pralni prašek, pralni gel, pralni X) ni učinkovito, tudi povečanje števila pranj ne. Problem ni zgolj v videzu (madež), ampak tudi v vonju oblačil. Oblačilo morebiti diši,  ko ga oblečete, a le dokler ne zagrejete s svojim telesom (če slučajno prej ne peglate ). Hmmm… ostane le to, da vržete oblačilo v smeti, ali pa… se greste znanstvenika, ki uporablja Google. Mitrazturač in razočarana gospodinja bosta danes eksperimentirala z naslednjimi stvarmi, ki bi naj pomagale odstraniti madež in njegovo družico – neprijeten vonj:
  • beli kis,
  • vodikov peroksid in
  • detergent za pomivanje posode.
  Bomo videli, je rekel slepi gluhemu.  

Življenje ni potica, je potica z vampi

Nima smisla lagati, da je življenje potica. Ni. No, mogoče je… potica z vampi? 😆 Preden se, dragi moji (sploh prijatelji), vprašate, če se mi je skisalo, preberite nadaljevanje. Morda vas česa naučim 😉 Potični del… So vzponi, ko smo carji in carice, vse je bleščeče in kičasto in fensi in šmensi. Vse klapa, vse špila. Sonce sije tudi, ko lije kot iz škafa. Prijatelji so najboljši, najbolj kul, plujemo po masleni reki, vsi se imamo radi, vsi se razumemo. Denarja kot pečka, objemi, lupčki, smeha kot listja. Čez noč… Hrsk. Prva razpoka v strugi maslene reke. Hrsk, hrsk… Maslena reka ponikne, ostane struga z ostrimi robovi in kamenjem. Sredi struge naš čoln poln krame, težek kot sto hudičev in neroden kot krava z zvezano nogo. O ja, prav ste ugotovili, gre za vampast del. In kaj ljudje običajno naredimo? Tulimo na čolnu in se nikamor ne premaknemo. Vijemo roke in preklinjamo usodo, ki je maslo poslala v maslena večna lovišča. “Kruta frdamana usoda se je spravila ravno name!!”. Jok in šmrc in jok in stok. “Zakaj se to dogaja ravno meni??? Zakaj ravno JAZ?! JAZ?! JAAAAA-buaaaaaaa-ZZZZZZ?!?!?” STOP. Naj prevrtim nazaj, na trenutek, ko čoln nasede. Kaj bi naredil MacGyver? … … … Pojma nimam 😆 Pojedel vampe? 😛 … … … Še vedno ne vem. Vem pa, kaj delam sama 😀 Najprej pogledam, če so še kje luže masla. Če so, vlečem čoln od luže do luže. Ni fajn, je precej naporno in zahteva človeka in pol. Pozna se na razpoloženju, na izjavah in neučenemu očesu bi se zdelo, da vlečna mula, t.j. jaz, oddaja čudne vibracije. Mogoče jih, mogoče jih ne. Ne zamenjevat tega s klicem na pomoč, ker ni. Če maslenih luž zmanjka ali so preveč na redko, se je najprej treba znebiti prtljage na čolnu. Odvreči vse. Če je čoln še vedno pretežek in če se celo najdejo sopotniki v čolnu, ki namenoma luknjajo dno… je čas za zamenjavo ne samo čolna, ampak tudi struge. Vem, kaj si mislite. “So potrebne tako drastične spremembe? Saj se da potrpeti… malo je treba stisniti zobe… saj bo…” Večni problem je strah. Strah pred spremembo. Strah pred novim. Strah pred tem, da pustiš vse stvari za seboj in greš. Strah pred tem, da zapustiš cono udobja, v kateri ni super fajn, a se da životarit. HVALA, AMPAK NE HVALA. Denar in (takšna ali drugačna) kariera mi nista vse, kaj šele titule. Vem, da sveta ne bom spremenila, ne bom pa dovolila, da svet na tak način spremeni mene. Ne vem, kaj o tem misli Chuck Norris, vendar sem prepričana, da bi se strinjal z mano v tem: strah je zato, da se ga zadrota. Dragi prijatelji, čas je, da spečem novo potico. Bo spet z vampi? Čisto možno. Nova struga, nov čoln, nove dogodivščine. Morda ne bo ravno maslena reka, a med in mleko ne bi bila slaba alternativa 😆 Če vaš čoln kdaj nasede, spustite dimni signal, zakurite čoln, če je treba, pridem po vas. Do takrat pa… ne bom huda za malo podpore pri norih avanturističnih načrtih 😉 Naj bo to ladja, učenje malih črnčkov in tibetančkov ali zgolj ždenje med ovcami… 😆

P.S.: Med pisanjem te objave niso bili pojedeni nobeni vampi. Ljubiteljem vampov se opravičujem za izbiro vampovske metafore, ampak … neizpodbitno dejstvo je in ostaja, da vampov (kot hrane) ne maram. Hvala za razumevanje 😆

Roka tako, noga tako, glava po svoje

Roke bi tapkale, noge bi tekle, kako naj glava kaj naredi? Nemogoče. Nič ni nemogoče! V znanstvenih laboratorijih Možganostroj smo razvili visoko-tehnološko rešitev, ki temelji na pasti za beljenje zob, zarjavelih pisarniških sponkah in žabjem pljunku. Sprejemamo ustna naročila, napisana na pergament. Naša rešitev poskrbi za vašo produktivnost in zadovoljstvo tako na delovnem mestu, kot doma ali celo sredi vukojebine. Roke ne bodo šle več tako, noge tako in glava po svoje. Naša rešitev vse vaše sisteme sinhronizira s trki generatorja črne luknje v Ženevi. Če nam ne verjamete, vprašajte milijone zadovoljnih uporabnikov… (takoj, ko jih spet lociramo). Vsi naročniki prejmete lobotomijo gratis! GRATIS!!! Pohitite, zaloge so omejene!