Naj tokrat fotošopirane in nefotošopirane slike same govorijo o nalogi, da ne bom vedno samo lapala (blebetala).
Misija: nakapljati nekaj (črnilo, barvo, čaj) na list in zapreti dnevnik, da se naredi odtis.
3 … 2 … 1… gremo.
Read the rest of Dripidi drop, hop pljusk plop
Kaj dogaja? Marsikaj. Dnevniku se je zgodil kavonami, kavni tsunami.
Ja, še vedno gre za isti dnevnik kot včeraj. Če slučajno ne sledite čisto vsaki objavi (sram vas bodi! ): gre za dnevnik brez gumba za samouničenje, zato ga mora uničiti njegov lastnik.
Današnja naloga se je glasila: nalij, polij, pokapljaj, pljuni ali vrzi svojo kavo [...]
Read the rest of Kavonami, pljunek in prisilna abstinenca
Ker je Tan!a tako zvito pisala o njem, me je premamila želja, da sem ga naročila. Ni ga dostavil mlad Adonis v Adamovi obleki, niti ga ni prinesel sel na krilatem konju. Verjetno so bili kar divjaki v dostavnem kombiju … Aha, ja, kje sem že ostala? Malo me je zaneslo zaradi postavnih mladcev v [...]
Read the rest of Kako uničiti beštijo?!
Moje življenje postaja melodramatični triler s kančkom komedije. Včeraj zjutraj, točno ob 6.28 (če sem malenkostna), so me (skoraj) ugrabili.
Mirno sem prikorakala po stopnicah, ki vodijo na pločnik. Ustavila sem se, da bi preprečila morebitni trk z avtom, če bi seveda kak pridivjal. V tem primeru je avto ne bi dobro odnesel — tako pač [...]
Read the rest of Dramatična (skoraj) ugrabitev
Večer se je začel običajno, skoraj dolgočasno … dokler se ni skotila odločitev. Kot razbeljen nož v puter je zarezala v možgane, se zavrtinčila po možganosferi in pustila sled v zavesti. Ko je Večer odšel v lajf in je njegovo vlogo sparko-paznika prevzela Noč, se je zgodilo neizbežno. Vroča voda, že skoraj krop!, je v [...]
Read the rest of Za par minutk moj …
