Zametek nasmeška je zamrznil, čeprav se ga sluti tam… pod namrščenostjo. Poglejte jo, zrcalna podoba govori, da trenutno ni razloga za smeh.
Nasmešek lahko zgubi službo, trenutno je na prepihu. Nosi ga sem in tja, zadeva ob ostre skale vseistosti in vseenskosti. Kruši se ob neobzirnosti in domnevah, da smo trije eno.
Ampak je tam. Zametek. Spet bo zaplul. Že razvija jadra.
Spet perem? Ja, spet perem. Odkar sem se preselila, so ta vsakdanja/vsakotedenska opravila postala prava terapija in pripravljalnica misli za praskanje po blogu. Pranje perila je kar naenkrat napredovalo v pralnico misli. Ker že drugače ne uporabljam mehčalca (tekaške cunje ga ne potrebujejo), ga tudi v pralnici misli ne dodajam. Vem sicer, da obstajajo… neki romantični mehčalci, pa klekljalni (vpišeš se na tečaj klekljanja), štrikalni in kuhalni…
Mimogrede, pravkar se na TV rola film, v katerem ima Bruce Willis še lase. Hehe, boljši je brez.
Danes sem uspela po miljaužent letih nabrati nekaj minut za popoldanski počitek. Za spremembo (običajno dremam, ne gledam TV) sem celo ujela drugo polovico nekega romantiš filma (mehčalec, ja) o urednici v neki založbi. Urednica in pisateljica sta na koncu filma vsaka po svoje prišli do zaključka, da je resnica edina vredna branja oz. da mora biti človek predvsem zvest samemu sebi. Kje podpišem? 
Pisateljica je še naumila, da je ljubezen neki-neki bla-bla-bla (ta del sem namerno predremala)… Morda mi naslednjič uspe ugotoviti, kaj je imela povedati 
Lahko bi bilo nekaj takšnega…
Danes je moj cenjeni Vergil sočutno izjavil, da sem revica (v pozitivnem smislu), ker (si) pišem Deklaracije neodvisnosti… ampak… dragi moji, v tem je ravno čar. Neuslišanost, svetobolje, nemir, odvisnost od adrenalina… a lahko ima človek boljše priprave na magnum opus? 
Stroj je opral. Obešanje. Le perila 
Obljubljal je neomejeno moč, vsemogočnost, nesmrtnost … ampak za kakšno ceno?
Pogledala sem ga, ne vem zakaj… kar znašel se je pred mano: Afro Samurai: Resurrection. Najprej je bilo wtf?!, potem je bilo omg?!, zatem pa huh… Prvo (wtf), ker je samurai Afro temnopolt (never seen afro samurai before), drugo (omg), ker mi najprej ni bilo čisto jasno, zakaj je zgodba takšna kot je (seveda nisem poznala predhodnje serije Afro Samurai). Tretje (huh) se je zgodilo čisto spontano – pač podoživela nekaj situacij iz lastnega repertoarja. Ne bom ti pokvarila veselja in želje po gledanju 
Vse ima svojo ceno: ljubezen, sovraštvo, maščevanje, moč. Ljubezen — klišejska krasotica, zaradi katere letiš brez kril in živiš brez hrane, navlačiš hudiča za rep brez trohe strahu… Ampak… Ljubezen je tudi pošast. Če je ne daš na verigo, če je ne ukrotiš, te požre, pogoltne celega in življenje spremeni v iskanje, trpinčenje in muko. Če je preveč svobodna, dobi mlade — posesivnost, ljubosumje, obsedenost in zaslepljenost. Če je veriga prekratka, shira in umre, za sabo pa pusti brezno. Balance. Ravnovesje. To je edino, kar te reši.
Ljubezen, sovraštvo in maščevanje so večni ljubimci, drug drugega uničujejo in hranijo. Sovraštvo je podaljšek zavrnjene, ogrožene, odvzete ljubezni, maščevanje je plod ljubezni in sovraštva. Nekateri ljubijo, ko sovražijo, drugi sovražijo, ko ljubijo. Nekateri sovražijo, ker ljubijo, drugi ljubijo, da sovražijo. Neskončno breme nekatere zlomi, druge okrepi. This is combat man, this is war.
Vse ima svojo ceno.
Bluzenje ^2? Mislim, da ne…zanikn
Tags: anime, ljubezen, maščevanje
Živela je v čudaški pravljici, le da ni bila ne Pepelka, ne Sneguljčica, še žaba ne. Ni bilo niti princa, niti belega konja, razen tistega v horseburgerju. Ni bilo ne gradu, ne cesarstva, ne prestola, ne pocurkanih romantičnih prizorov. Ni bilo zastrupljenih jabolk, ne sladkih poljubov, ne plesanja v mesečini in ne steklenih šuheljnov. Ni bilo skrivnostnega zaklada, ne dobrodušne debelušne vile, ne govorečih miši in ptic, razen posušenih pajkov v pozabljenih kotih.
Včasih se je posipala s pepelom, včasih polivala z vodo ali pa jo je oblival švic od teka. Njeni prijatelji so prihajali in odhajali v sanjah. Imela je sanje, ene bizarnejše od drugih. Najbolj domače se je počutila v temnih gozdovih, videla je vsaj tri konce sveta in preštevala duhove. Prvi, drugi, prvi, drugi.
Končno vem, kdo bi rada bila, ko bom velika. Tim Burton.
Tags: prebliski, Tim Burton
… če bi Amiši vozili podatke z interneta do doma s konji in kočijo.
… če bi moški imeli nad glavo znak “prost” ali “zaseden”, na srčni strani Alp, pardon!, trup(Ł)a, pa tablico “všeč si mi, fuŁ” ali pa “ne zanimaš me, spŁoh”.
… če bi se dalo moje sanje presneti na disk kot video.
… če bi lahko brala tri knjige hkrati.
… če bi lahko sprejela vsako (nespodobno) vabilo, ki me zamika
… če bi bilo vse res, kar si želim.
… če mi ne bi bilo treba spat.
… če bi bila kozmonaut
Tags: bedastoče, budalščine, norost, prebliski
Subscribe Feed (RSS)
Comments Feed
Sparkier than ever :)