Babe in psihologija za telebajske

Kuća poso, poso kuća, vmes pa nič takšnega, da bi ljudje popadali na rit od smeha. Pritisnjena v kot. Nič se ne dogaja, če se (skoraj) vsak dan na novo sestaviš ob 4.30 (kava, zaganjanje prepoznavanja oblik, barv in obrazov), ob 5.25 spokaš v avto, greš na vlak za LJ,…, greš na vlak za Domov,  izstopiš čez uro in štirideset, če imaš srečo, prešteješ nove golobje kakce na avtu, se pelješ domov, preklinjaš golobe, poješ kosilo in si koma. The end. To smo obdelali, nič resnično zanimivega, golobji kakčji prirast je v mejah normale, potrebno bo kopati globje. Dobri sproščeni pogovori velikokrat končaju pri straniščnih zadevah. Jaz bom. Brez sprenevedanja: tudi super junaki morajo kdaj na stran. Sprenevedanje je za pusije, mi pa to nismo.

Source: society6.com via Mateja on Pinterest

 

Babe, zdaj smo me na vrsti

Zadnjič je prijatelj načel temo, kako so dedci gonilo razvoja in kako ženske v zgodovini nismo dosegle nič. A da smo, a res, potem pa naj povemo, kdo so te ženske, aja, a res, a spet ta Marie Curie, kako vedno najdemo samo njo, kje so pisateljice, ki bi lahko stopale v bok z Joycem, kje so, kdo so, eh, Jane Austen je pisala romantične pravljice, ok, ajde, Virginia Woolf, kaj ste naredile ženske v znanosti v zadnjih 100 letih, nič niste naredile, ne poznam nobene uspešne ženske, ker niste tako sposobne kot moški, dokažite drugače! 
roll-eyes

Števec očesnih obratov mi je zabilo do konca.

  Zakurilo me je, zavohala sem šovinizem, kot pes zavoha staro kost, oboje smrdi kot mrhovina. Been there, seen that. A lot. Mrhovina z ušesi brez posluha za argumente à la:
Back in 1849, it was a pretty big deal for a woman to even try to practice medicine, and medical schools weren’t exactly eager to help a girl out. ~ Top 10 women in science
Sem mu rekla veš kaj, s takšnim obnašanjem ne boš več moj prijatl.  Prav, pa ne bom! Prav, pa ne boš… in ne bi več bil, če ne bi skužila lisjaka, mojstra provokacij! Bilo mi je nerodno, ker mu nisem iz rokava stresla vsaj dvajset žensk, znanstvenic, pisateljic, in drugih pomembnih bab. Spomnila sem se Jane Austen, Virginie Woolf, Ade Lovelace, Grace Hoper, Marie Curie, ok, tudi mati Tereze, ki ne sodi v ta seznam, Minnie še manj (miš pa to), Margaret Thatcher (auch) in Angele Merkel. Angelina Jolie itak ne bi štela, glede Bratuškove raje nisva rekla nič. Za domačo nalogo sem si zadala poiskati še nekaj velikih žensk, da bom vedela za drugič in da mu bom stresala imena iz rokava. Dodajam: Florence Nightingale, Jane Goodall, Mario Mayer, Rachel Carson, Rito Levi-Montalcini, Elizabeth Blackwell, Lise Meitner, Barbaro McClintock, Irène Curie-Joliot, gremo dalje, Murasaki Shikibu, Sappho, Mary Shelley, Emily Dickinson, Elizo Haywood, George Eliot, Marin Alsop, Zaho Hadid, Eve Mansled (se spomnite monologa vagine?), Mary Warnock, še naprej, Hilary Clinton, Ellen Johnson-Sirleaf, Ngozi Okonjo-Iweala… se nadaljuje v moji glavi. Ženske, ok, še ena stvar, mi smo zajebali, zdaj ste ve na vrsti, da to popravite, zdaj imate šanso, da se dokažete. Babe (ljubkovalno!), ste slišale? Me smo na vrsti. Najlažje je pa pucat svinjarijo za drugimi. Porkasvet.

Ve ste nam fauš penisa!

Skoraj ista zasedba, kak teden kasneje, isti provokator, tema moški in polurno sedenje na školjki (t.j. sranje) s telefonom v roki. On izjavi, da smo moškim fauš, ker imajo penis in potem je šlo nekako takole… … slišal sem, sicer iz druge roke, da v stotih letih nihče ni ovrgel Freuda …  dog_cat emm… for the record …Freud ni edini… behavioristi… eksistencialist … kognitivci… daj si malo preberi… ne bom se šla feminizma…
bitch-slap

Bitch slap!

  … in tako naprej … in tako nazaj … do naslednjič.
Med prijateljem in sovražnikom je tanka črta. Odebeli jo kvečjemu pivo, špricer in humor.
 

About sparkica

Sparkier than ever...
Bookmark the permalink.

7 Comments

  1. Super. 🙂 si moram zapomnit imena vseh. 🙂

  2. Bi znal kdo prav zlobno pripomniti, da prav velikega dela ne bosta imeli :):).

  3. Eh jasno, da ne tudi jaz in tudi Brutus mi ni ime zares 🙂 , je pa opazna grozna diskrepanca v množičnosti enih in drugih, žal. In ta grozna razlika se ne more samo pripisati dejstvu, da ženske stoletja niso imele nobenih možnosti za ukvarjanje s čemerkoli, razen piskri. Verjetno ti ne rabim razlagati, kako zgleda sestava študentov na konkretnih faksih, saj izhajaš od tam :). Pri vseh možnostih sedaj, je nezanimanje za karkoli malo težjega in konstruktivnejšega, kot je pravo in ekonomija, da ne omenjam ostalih krneki … , naravnost grozljivo 🙁 . Pa kot ste na tvojem koncu navajeni rečt, vam nobeden roke ne zvija zaradi tega 🙂 . Na kratko, sploh ne rabim še jaz udrihati po vas, same si jamo skopljete na marsikaterem področju, zaradi nezainteresiranosti in eskiviranju težavnih faksov. Po intenzivnem kadrovanju in ukvarjanju z IT veselico zadnjih 30 let pa lahko dodam samo še to, da v vseh teh letih nisem srečal uporabnih pripadnic lepšega spola dovolj, da ne bi šle v osebni avto, kombi definitivno ne pride v poštev 🙂 . To je pa realnost, poglej okoli sebe .

  4. In zdaj še sol na rano…. 😀

    Eh, kdo pravi, da je samo ukvarjanje s piskri krivo za to… Morda je bilo včasih. Moj piskrovnati argument je bil mišljen za znanstvenice in pisateljice do začetkov emancipacije, danes pa, ko je skoraj neomejeno možnosti, to vsekakor ne more biti izgovor. Že večkrat smo skušali ugotoviti, kaj je krivo za tako majhen odstotek žensk v tehnoloških vodah… kdo ve. Mene ni nihče nikamor silil, sama sem želela študirati računalništvo in si tega ne bi pustila vzeti za boga milega ne (kot rečemo na našem koncu). Enako (kot tebe) me je groza , ko vidim dečve, ki jim je bolj pomembna višina petk in številka pudra kot to, kako uporabljati glavo in spreminjati svet. Lahko da bi razmišljala drugače, če bi imela 20 cm več v višino in moškim očem bolj zaželeno postavo. Ker sem vertically challenged, sem raje delala na drugih atributih 😀

    Sto-in-enkrat smo že debatirali na to temo in zadevi nismo prišli do dna, ker po moje niti ni enega samega ultimativnega odgovora. Da se razumemo, ne krivim moških za stanje, vendar (si) ne pustim vzet (svojega) ženskega dostojanstva s šovinističnimi opazkami in pokroviteljstvom, s tem zdaj ne mislim tebe.

    Kakorkoli, stanje je takšno kot je in lahko ti povem, da se ga trudim(o) spremenit. Morda bo čez 300 let že vse drugače 😀

  5. Itak, da bo drugače čez 300 let, čeprav bo šlo še nekaj časa samo v poden, ker je pač splošno stanje duha tako, da standardi vsega, razen gluposti, padajo hitreje, kot lahko sploh detektiramo, na žalost. Se mi pa zdi, da gre vedno bolj na slabo tudi drugače, brez vsesplošnega stanja … . Razen nekaj res redkih izjem, smo enostavno zelo različno zvezani v glavah za nekatera področja in tukaj se enostavno ne da pomagati, očitno. 300 let ne bo naredilo bistvenega premika, ker se mi zdi, da so vzroki za razlike v evolucijskih razlogih, ki se ne merijo v malenkostih po 100 let 🙂 . PA še enkaj sem opazil mimogrede. Do tim. emancipacije si je, vsaj nek procent žensk še nekako aktivno prizadeval za neke tvorne spremembe, potem pa je šlo vse v maloro. Če iskreno in objektivno pogledam okoli sebe, lahko samo ugotovim na glas, da je prav kriminalno kako slabo ženske izkoriščate svoje, z muko pridobljene, pravice. Če je emancipacija kofetkanje, nezainteresiranost za karkoli, brezumni šopingi, vožnja po prehitevalnem pasu z 90 km/h in vse kar si tudi sama ugotovila, potem je bilo škoda truda in žrtev z vaše strani 🙁 . Evo pa smo spet udrihali eni čez druge, zdaj bom pa spet ene mesec lahko tiho 🙂 🙂 .
    Sparkolina pravilno si se usmerila – pamet je boljša kot žamet, višina pa je precenjena 🙂 .

Comments are closed