Lanska ponovoletna zaobljuba

Obljubljam, da se bom potrudila biti boljši človek. Vedno je prostor za izboljšave. Recimo… Boljši človek ne pobarva belega perila na roza in ne prismodi mleka. Raje prismodi perilo in obarva mleko. Boljši človek kihne v rokav, ne v dlan, če utegne. Boljši človek verjame v naključja in dogodke ter se vedno pripravi na namere. Prvi nateg na suho — se zgodi. Drugi nateg na suho — zgolj naključje. Tretji poskus natega na suho — jezikova župa in ena okrog ušes. Boljši človek pomaga človeku v stiski, ne da bi zato zahteval denarno plačilo, a se ne brani pretirano kosila, objema, niti ne avtomobila v naravni velikosti. Boljši človek je včasih altruist, včasih dualist, običajno pa vse troje.

Ko vrag vzame šalo, je heca dost!

Zgodilo se je in se dogaja, da v ločju nekaj poči in v ribniku zabrbota, potem pa se prikaže … smrtno resna jaz. Ojej. Takrat se zamislim, kaj vpliva na to, da se pozabim smejat, kaj mi to preprečuje, koga moram poklicati na odgovornost, komu zaviti vrat?! Smejalne mišice imam, smejalne gube prav tako, materiala za smejanje tudi ne zmanjka, še posebej, ker sem sama sebi največji navdih. Kaj mi torej preprečuje, da mi zgornji del glave ne odpade od režanja? Okužila sem se z bacilom odgovornosti (lat. ridiculus ridiculus odgovornicus), ne prepričujte me, da to ni res! Samodiagnoza še nikoli ni zatajila. Bojda najprej napade šibkejše, to je tiste, ki so že v mladosti podlegli odgovornostni mrzlici in ki so jim za nameček dajali sirup edincev. Obstaja zdravilo, ena sama rešitev je za sivo mrko bolezen resnobnosti. Skuhati moraš zvarek iz 100ml kačjega mleka, dveh zob 300 let stare žabe, ene strune Mozartove violine in pikčastih nogavic. Kje naj zdaj dobim pikčaste nogavice, ko je že vse zaprto!? Vprašanje, če bi zanje dobila bonus točke nazaj na kartico. Vrag je vzel šalo, zdaj imam tega heca dost!