Comments on: Iskala hrošča, našla mačko in kanček razuma

By: piskec

piskec — Sun, 05 Jul 2009 16:05:41 +0000

Bolečina, razočaranje in te podobne stvari so sestavni del življenja. Jih ne doživeti in ne doživljati je predvsem umikanje življenju samemu.

To bi bilo pa škoda, anede?

Jebi ga, včasih presneto boli, ampak ne moreš pa reč, da ni luštno.

By: sparkica

sparkica — Fri, 26 Jun 2009 14:41:25 +0000

Eh, vedno se da obračati in tuhtati, na koncu pa prideš do črvine v vesolju.

Gruljenje in Stevie -> brez komentarja

By: Stalker

Stalker — Fri, 26 Jun 2009 14:37:35 +0000

Glede drugega odgovora: spet lahko obračamo in tuhtamo…

Glede prvega odgovora: kolegica je imela takega Stevie-ja, ki pa žal ni znal tako prisrčno zagruliti po telefonu. Bolj je nekaj sopel in proti koncu nekam čudno pogrkaval. Najverjetneje je tudi igral na nemo gudalo, a nisem povsem prepričan, ker se ni nič slišalo, čeprav je bilo slutiti neke sunke. Zna biti, da je bil kak free-jazzer!? Ti so tko utrgani.

By: sparkica

sparkica — Fri, 26 Jun 2009 13:14:14 +0000

@Stalker, čez noč sem imela čas razmišljat in prišla do ugotovitve, da to, da ne moreš izbirati, niti ni tako slabo. Se pravi “Žal ne moreš izbirati” postane “Na srečo ne moreš izbirati”. Prag bolečine se z vsakim eksperimentom zviša in na koncu postaneš srečen. Če bi pa sam izbiral, bi samo pričakovanje razpleta izgubilo skrivnostnost. Recimo Čeprav ima ta teorija polno lukenj, eno npr. v glavi tiste, ki si je teorijo omislila, bi se znalo zgoditi, da je na koncu prava.

@Alain, you have a deal. Če nocoj ne bo deževalo, grem na lov za afno

By: Alain

Alain — Fri, 26 Jun 2009 13:04:39 +0000

Lušten eksperiment z “light-tipografijo.
Izziv: nariši afno