Cesarjeva nova ločila

Še v tostranstvu, v deželi z modrimi jezeri, pobeljenimi vršaci in zelenimi dolinami je živel cesar, ki je nadvse ljubil moč in oblast. Zaradi vsakodnevnega dobrikanja ljudi okoli sebe je postal nečimrn. Začel si je domišljati, da ve vse, da edino sam naredi stvari prav in kakor hitro se mu je kdo zoperstavil, ga je dal vkleniti v okove. Vklenjene je nato trpinčil z izlivi besa in žolča, dokler niso belo pogledali in se vdali v usodo “Edinega Prav”. Nekega dne je cesar med pisanjem cesarskih ukazov pomislil, kako lepo bi se k besedilu podalo več istih zaporednih ločil. Najprej je poskusil s pikami. Zapisal je dve piki (..) in pogledal, kako se bodo odzvali njegovi najzvestejši in najpohlevnejši dvorjani — svetovalci. Svetovalci so zvijali roke, božali cesarja po kosmatih rokah in zraven blaženi žlobudrali: “Kraaasnoooo, kraaaaasno, vaše visočanstvo!” Cesar je skomignil z rameni in poskusil s tremi pikami (…). Spet je pogledal svetovalce. Pet svetovalcev je takoj padlo v nezavest, trije so zastokali od ugodja, a eden izmed njih je zazehal. Cesarju to seveda ni ušlo in se je neznansko ujezil. Takoj je zapisal en vprašaj in en klicaj (?!). Ker po tem fiasku svetovalcem ni več zaupal, se je odločil, da se preizkusi kot ločilni ekshibicionist. Odložil je vrhnja oblačila, čevlje, spodnje perilo in lasuljo. Svetovalec, ki je po nesreči zazehal in skoraj povzročil incident, se je medtem podvizal pozvati ljudstvo: “Hej hej hi, zberite se vsi, cesar vam ima nekaj pokazati!” Trobente so zatrobile, bobni zabobnali, nožice zacopotale in ljudstvo je pridrlo na glavni mestni trg. Cesarska garda jih je razvrstila: velike nazaj, srednje na sredino in majhne naprej. Komaj so končali z razvrščanjem, ko so se odprla glavna vrta cesarske palače in skoznje je stopil sam presvetli cesar. Nag. Za njim je stopicljala čredica najožjih svetovalcev, ki je v rokah nosila svitek papirja, črnilo in pero, alkoholni flumek, za vsak slučaj, če pero ne bi pisalo, in vadnico ločil. Cesar se je postavil pred urejeno množico, dvignil roke in nagovoril ljudstvo: “Dragi moji ludeki, vsi ste nesposobni imbecili, samo jaz delam prav, vi nimate pojma!” Ljudstvo je zaploskalo. “Ker imam vedno vse prav in ker ne prenesem kritike, pričakujem, da mi boste vedno pritrdili!” Ljudstvo je zaploskalo, dva ali trije iz množice so celo zažvižgali od navdušenja. “V prestolnici Pametovanja, hudobije in pomanjkanja spoštovanja do drugih, ki jo redno obiskujem, so se pojavile nove smernice. Poglejte, kako dober sem! Nove modne smernice bom delil z vami!” Pomignil je svetovalcem in ti so mu odložili svitek, pero in flumek pred noge ter se ritensko umaknili nazaj na svoje mesto. Z enim zamahom je razgrnil svitek, pomočil pero in zapisal dva vprašaja (??) in dva klicaja (!!). Ljudstvo je nemo opazovalo in po zadnji piki zadnjega klicaja navdušeno zaploskalo! “To še ni nič!!” je zavpil cesar. Z naslednjim zamahom je napisal tri vprašaje (???) in tri klicaje (!!!). Ljudstvo je ponorelo, vzklikali so in poskakovali tri metre visoko. Edina, ki ni poskakovala in se veselila, je bila majhna Spa(r)kica. Popraskala se je po glavi, potem še po nosu, vendar ni nič rekla. Cesar je padel v trans! Zvijal se je in penil, bongelj mu je tako veselo mahedral naokoli, da so matere svojim nepolnoletnim hčeram zatisnile oči. Cesar je ekstatično pisal vprašaje in klicaje, nizal jih je enega za drugim, enkrat vprašaje, drugič klicaje, pa spet vprašaje (?????????) in spet klicaje (!!!!!!). Ljudstvo je histeriralo, vpili so “Rebelde! Cesar! Rebelde! Cesar!”, nekaj so jih celo morali odstraniti z mestnega trga, ker so se začeli metati v množico. Teh nekaj posameznikov so za prvim vogalom natepli po senci, ki jo je metalo sonce ob dveh popoldne. Ko je cesar zapisal deset zaporednih vprašajev (??????????) in deset zaporednih klicajev (!!!!!!!!!!) se je ustavil, da bi zajel sapo, popravil bongelj in preveril, če še ima nedeljeno pozornost ljudstva. Občinstvo je v trenutku obmolknilo, zrli so v cesarja in spoštljivo čakali na njegove besede. “Tako!!!! Tako se to dela v prestolnici!!!!!!!! To je najnovejša ločilna moda!!!!!!!!!! A nisem najmodernejši med vami???!??!??!??!?? Moja ločila so prava!!!!!! Moja ločila so edina prava!!!!!!!! Pisanje desetih zaporednih klicajev in desetih zaporednih vpršajev je čisto normalno!!!!!!!!!!!!!!!! Imam prav?!?!?!?!?!?!?!?!???????” Ljudstvo se je že pripravljalo na huronski “Daaaaaaaa!!!!!“, ko je v ospredje stopila Spa(r)kica, se odkašljala in rekla: “Predragi cesar, meni se pa zdi, da ste goli in neuravnovešeni.” Ljudstvo se je spogledalo, nemo prikimalo, zamahnilo z roko in šlo domov. Cesarju se je odpulilo, sesedel se je na tla in s prstom risal vprašajčke in klicajčke v pesek. Spa(r)kica se je ponovno popraskala po glavi, skomignila z rameni, se obrnila na peti in šla s trebuhom za cmoki. 6 mesecev kasneje … Nekdanji cesar nag preganja čebele po travnikuh in vzklika: “Klicaj! Vprašaj!”. Svetovalec, ki je pri treh pikah neprevidno zazehal, je prevzel oblast in vlada s pravično roko. Spa(r)kica hodi po svetu in išče kvante, da bi jih spremenila v metulje.

Eksplicitno o eksplicitnem ali porkamotorka!

Včasih me prime, da bi se ves dan le eksplicitno izražala. Če rečem črnemu črno in belemu oranžno, ja, gre za koljnjenje (ne koline!) in frdamaniranje. 😆 Preklinjanje torej. 😀 Pravijo, da se preklinjanje za dame ne spodobi. Aham.  😯  A ti, ki to pravijo, hodijo kdaj v mojih čevljih? Ne? Se mi je zdelo, da ne. 😈   Sploh pa po vseh teh letih v večinoma večinski moški družbi, kjer se pogovori sučejo okoli gadžetov, geekovskih zadevščin in podobnega, ženska težko ostane fina dama, še manj, če to nikoli ni bila. 😛 Še preden vsi, ki ne odobravate niti občasnega eksplicitnega izražanja, pobegnete, naj vam zaupam eno stvar: preklinjanja in preklinjevalcev je več vrst. O, kakšno presenečenje! 😆 Lahko me obtožite predalčkanja ljudi, vendar ne pričakujte, da se bom sekirala. Ne, niti žagala ne. :bumpy:  Kar pa seveda ne pomeni, da odobravam vse vrste preklinjevalcev. Preklinjevalce predalčkam takole: 1. Piiiip Osebki, ki za skoraj vsako ne-eksplicitno besedo uporabijo najmanj eno k*** ali p**** ali j***. Na ameriški televiziji bi v intervjuju z njimi samo piskalo in bliskalo. Osebki tega razreda so dejansko prepričani, da so kul in in in velike živine in oh in sploh in … aja, kje sem že ostala? 😆 Primer dvogovora med osebkom razreda piiiip (P) in naključnim sogovornikom (N): **** Pozor! Primer vsebuje eksplicitno govorico ****** N: Hej stari, kako si? P: Jebemti, pizda ej, dobro, u kurac dobro, pizda, sem mislo, da bo šlo vse v kurac, jebemti, stari, pizda no, pa ni šlo, pizda. N: Čak, a si zdaj dobro al ne? P: Kurac dobro stari, sem, pizda, pa nisem, pizda. Jebemti, pizda no. N: ?#$!? Osebkov tega razreda se izogibam, če se le da, ker se mi ne ljubi skoz poslušat o spolnih organih in njihovi interakciji. Ja, tako je. 2. Frdamanisti, porkisti in bemisti Osebki tega razreda so dokaj kreativni pri ustvarjanju in uporabi kletvic. Čeprav se občasno poslužijo grdih besed p***, k***, f***, j***** (zvezdice so posledica samodejnega filtra, hehe), se raje posvetijo prilagajanju kletvic trenutnim okoliščinam. V ta razred prištevam tudi sebe. 😀 Frdamanisti večkrat dodajo pred besede frdaman, medtem ko porkisti dodajajo porka (včasih celo samo orka). Seveda gre za isti pomen, le izvor teh dveh besed je drugačen. 😀 Obstajajo tudi mešani frdamano-porkisti in porka-frdamanisti, a v bistvu gre za eno in isto marmelado 😆  Malo hujša podvrsta so bemisti, ki so nekoliko omili besedno zvezo “jebem ti” oz. konglomerat “jebemti”. Namesto tega uporabljajo bemti pred besedo, ki opisuje izvor jeze. Primer dvogovora med frdamanistom/porkistom/bemistom (FPB) in naključnim sogovornikom (N): N: Halo stara moja, kako si? FPB: Dobro, hvala, samo ta frdaman računalnik me jezi. Porkamotorka, da bi najraje uporabila frdamano macolo zanj. N: Kaj pa te jezi? FPB: Bemti, vse. No, skoraj vse. Frdaman ventilator se zabaše ravno takrat, ko je najmanj treba. Bemti ventilator. N: Lubica, prav imaš, na macolo. FBP: Bemti macolo, tale je premajhna. A mi lahk daš mal večjo frdamano orka-macolo? 3. Pismonoše Osebki tega razreda redko preklinjajo. Najhujše, kar izustijo, je “pismo”. Zeh. Z njimi je nemogoče učinkovito in zabavno preklinjati. Primer dovogovora med pismonošo (P) in naključnim sogovornikom (N): N: Hej, kaj počneš? P: Pismo, tole me jezi. N: Aha. Zeh. Sem rekla. 😆 4. Čistuni Osebki, ki niti enkrat v življenju niso preklinjali. Bemu resnico, da nikogar takega ne poznam. 😆 Verjetno bi morala v klošter. 😛 Primera ni. 😆 In? Kam sodiš ti, dragi bralec? 😆 Slovarček:
  • kolnjenje in frdamaniranje – umetelno izstreljevanje besednih rafalov grdih, zelo grdih, besed; rafal se lahko prične s frdaman, lahko pa tudi ne
  • frdaman – popačena soseda, opala, beseda sposojena pri sosedih: preklet
  • macola – posebno kladivo, univerzalno orodje za popravilo stvari; popravi jih za večno