Začelo se je nedolžno, kot je nedolžen vanilijev sladoled s češnjo, brez smetane. S smetano bi bilo že preveč holivudsko.
Spoznala sva se na moji pisalni mizi. Ne, nisva se dala dol, niti ne gor! Paco (prebere se páko) je po nekajurnem opazovanju sklenil, da pride pogledat, kaj dela prekrasno božanstvo, se pravi jaz, ob tako pozni uri (nekaj čez enajsto zvečer). 
Pozno v noč sva klepetala in se spoznavala, Paco je izvajal norčije na steni, jaz sem se mu smejala in plezala na mizo, da sem ga lahko fotografirala. Roko na srce, bil je zelo fotogeničen in zelo seksi. Pustil se je celo prestavljati s svinčnikom. Ker ga nisem že prvo noč hotela zraven v postelji, da ne bi pokvarila najinega pristnega prijateljstva, sem ga pustila na steni, kjer je zadremal.
Najino drugo srečanje je bilo še slajše in polno pričakovanj — prišla sem domov, slekla jakno, Paco je sedel na žaluziji in me zaljubljeno-goreče-pohotno gledal. 
Videla sem iskrice v njegovih očeh, še posebej, ko sem odložila tudi jopico. Verjetno je pričakoval več slačenja in posledično več golote … ker je namreč ob spoznanju, da bom še nekaj časa v majici, zamigetalkal z migetalkami in zaškrtal z zobmi. Ko se je umiril in ko so se feromoni razkadili, se je pustil še parkrat pofotkati, nato pa je splezal na zaveso.
Ko sem po kosilu prišla nazaj, ga ni bilo več nikjer. Jokala sem, si pulila lase in hudo mračnih misli razmišljala o rezanju žil s plastičnim (in predvsem topim!) beštek nožkom. 
Vpila sem: “Zakaj, o zakaj ste se ljubezenske silnice obrnile stran od mene? Zakaj, o, zakaj moram tako trpeti??? Ha?”.
Potem pa sem zagledala njo … Herbido. 
V trenutku sem vedela, da je kriva. Herbida je zakrivila Pacotovo izginotje. Najprej ga je zacoprala s čaranjem svojih migetalk, nato pa še z vonjavami, ki jih ona in bibe njene sorte spustijo, če se jih dotakneš (reče se jim smrdljivci!). Revežu se je moralo zmešati in je odšel v širni svet, ali pa samo v najtemnejši kot sobe, da bi tam počakal Herbido in z njo delal male PacoHerbide. 
V tistem trenutku nisem bila razsodna, na ves glas sem grozila, da če ga (Pacota) dobim v roke, ga bom vrgla ptičem zunaj. 
Ni nama bilo usojeno. Pacota ni bilo nazaj. Zdaj mi je hudo. Pogrešam ga. Pogrešam te, Paco. Oprosti. Ne bom te vrgla ptičem. Pridi nazaj. Prinesite mi Pacota nazaj. Lahko tudi drugega Pacota. Samo da ne bo smrdljivec (kot Herbida). 
Tags: fotozgodba, izginotje, Paco, po resničnih dogodkih
Dete rabi zaenkrat le ime, vse ostalo bi jo čisto preveč izdalo. 
) pustila sogovornikom, da so povedali svoje, se naredili pomembne in se napihnili kot pavi (po potrebi). Seveda je to trajalo in trajalo in ko je končno prišla do besede, nobenega ni več zanimalo, kaj je imela povedati. Nekateri so vmes že zapustili prizorišče dialoga, triloga, pentaloga … 
Subscribe Feed (RSS)
