Kavonami, pljunek in prisilna abstinenca

Kaj dogaja? Marsikaj. Dnevniku se je zgodil kavonami, kavni tsunami. Ja, še vedno gre za isti dnevnik kot včeraj. Če slučajno ne sledite čisto vsaki objavi (sram vas bodi! 😀 ): gre za dnevnik brez gumba za samouničenje, zato ga mora uničiti njegov lastnik. Današnja naloga se je glasila: nalij, polij, pokapljaj, pljuni ali vrzi svojo kavo sem -> . Opozorilo: žal za vaše pljunke vaše kave na vaše monitorje ne morem prevzeti odgovornosti!

Ni me potrebno mučiti, kar sama bom priznala, da je bila ta naloga izjemno težka. Prvič, bolelo me je srce (in mezinec na levi nogi) ob misli, da bom polila knjigo (saj se je že zgodilo, samo lépo se delam;) ). Drugič, bilo mi je škoda kave (izjava tipične kafetomanke). Tretjič, prvič v življenju sem namerno “pljunila” na knjigo. 😆

Ker sem skoraj polovico kave zlorabila za uničenje strani dnevnika, je seveda neizogibno sledila prisilna abstinenca, abstinenci  kriza in krizi potreba po pisanju objave o krizi zaradi abstinence zaradi polivanja dnevnika zaradi naloge. 😆 Previdno pri razvozlavanju te zagonetne povedi brez večjega števila vejic. :mrgreen:

Dejanja vsekakor ne obžalujem. Pri tihotapljenju kave v kopalnico in pri skrivnem polivanju dnevnika (da me ne bi kdo zasačil) sem se verjeli ali ne — zabavala. Ne kot otrok, ampak bolj kot srednje prismuknjeno bitje, ki želi na nekonvencionalni način zbuditi brbončice za kreativnost in pognati zaprašene zobnike možganostroja v območje neslutenih razsežnosti. Yeah, whatever … 😆 Ker se je večina zoca (kavne usedline) po sušenju izmuznila večnosti v dnevniku, sem bila kot članica ekstremistične frakcije “Drink your coffee or die trying” stranke “Ljubitelji sveže kuhane kave” prisiljena uporabiti hardcore tehniko: nekaj zoca (zdaj že veste, kaj to je!) sem enostavno prilepila na stran.

Zaradi hardcore tehnike bom lahko v primeru sile polizala stran v dnevniku in se tako izognila hujšim posledicam pomanjkanja kofeina v krvnem obtoku. Upam le, da bo krizna situacija nastopila še preden bom vlekla dnevnik po pločniku (predvidoma zraven v službo). Moj imunski sistem mi bo zelo hvaležen, če se mu ne bo treba ubadati z ostanki listja in pasjih kakcev, hvala lepa! 😆 Ta trenutek zgleda dnevnik nekako takole:

Beseda ali dve za konec … še ob pisanju te objave sem podoživljala trenutke zabave polivanja, pljuvanja in “krašenja” dnevnika. :mrgreen: Dnevnik priporočam tudi vam! Tan!a, kaj praviš na današnjo nalogo? 😆

Kako uničiti beštijo?!

Ker je Tan!a tako zvito pisala o njem, me je premamila želja, da sem ga naročila. Ni ga dostavil mlad Adonis v Adamovi obleki, niti ga ni prinesel sel na krilatem konju. Verjetno so bili kar divjaki v dostavnem kombiju … Aha, ja, kje sem že ostala? Malo me je zaneslo zaradi postavnih mladcev v kombiju. :mrgreen: Torej … Kaj sem naročila? Dnevnik. Prav poseben dnevnik. Dnevnik, ki ga je potrebno uničiti na zelo nenavadne načine, pri tem uživati in raziskovati meje lastne domišljije. Dnevnik vsebuje polno navodil, kaj je potrebno narediti z njim, npr. iti na sprehod z njim in ga pri tem vleči po tleh. 😆 Lastnik dnevnika seveda tvega, da ga zaprejo v zavod zaprtega tipa, ampak, hej! včasih je potrebno narediti tudi kaj norega, odpuljenega in neumnega 😀  Navodila se sme tolmačiti na poljuben način. Na srečo. 😆

Kaj bom z njim? Uničila ga bom 😆 Ko bo uničen, bom naredila prototip malo drugačnega dnevnika, ki ga bo Zvita dobila v testiranje 😀 Več ne povem, da ne razblinim skrivnostnosti. Vas zanima, kakšna je bila moja prva naloga? Ne? Vseeno bom napisala 😀

Prva naloga je bila zapolniti stran s krogi. Priznam, za prvo nalogo sem najprej prelistala zadevo in izbrala nekaj, kar se mi je zdelo izvedljivo ob tej uri… za prebitje ledu pa to 😀

Prva naloga opravljena. Čas za … spanje 😀