Dramatična (skoraj) ugrabitev

Moje življenje postaja melodramatični triler s kančkom komedije. Včeraj zjutraj, točno ob 6.28 (če sem malenkostna), so me (skoraj) ugrabili. Mirno sem prikorakala po stopnicah, ki vodijo na pločnik. Ustavila sem se, da bi preprečila morebitni trk z avtom, če bi seveda kak pridivjal. V tem primeru je avto ne bi dobro odnesel — tako pač je, če imaš jeklene mišice 😀 Z nogo sem stopila na cestišče in potem … divje škripanje zavor. V delčku sekunde, preden sem uspela reči “na Popocatepetlu je verjetno mrzlo“, sta z gromozanske oklepne pošasti skočila ogromna kolosa in me obkolila. V trenutku me je spreletelo: “Kaj pri vragu sem ušpičila tokrat?!” Zamižala sem, ker sem pomislila, da je konec z mano. Konec je. Zakaj še ni konec? Čez tri sekunde sem odprla oči, ker me še nihče ni skušal odvleči. Zagledala sem kolosa, ki sta strmela vame in se nasmihala. Predrzno sem se jima zastrmela v oči — če me do sedaj nista ugrabila, me verjetno zdaj tudi ne bosta. Ali pač? “Gospodična, se lahko prosim malo umaknete, da prideva do posod za smeti?” Je potrebno zapisati črno na belem, da sem bila mičkeno majceno užaljena, ker me nista vsaj dregnila pod rebra, če me že nista imela namena ugrabiti? Po drugi strani pa … očitno še ne zgledam kot kanta za smeti. Bomo videli naslednjič 😆

Pet razlogov, zakaj ni dobro peti na glas

Malo prej sem razmišljala, ali naj še naprej brkljam po viharni notranjosti misli ali naj raje brbljam. Odločila sem se za slednje. Ker je lažje. Dovolj je bilo molka, nazaj v akcijo! Gremo! Alo! Gremo, sem rekla! 😈 Nedavno sem pogledala Fantoma iz opere. Ne boste verjeli, kaj je po koncu filma prečkalo možganostrojske sinapse … Da ni dobro peti na glas, ker … (1) … te lahko  ugrabi in zasužnji Fantom iz opere. Sicer je verjetnost, da bi našla gledališče, v katerem bi meni pustili peti, majhna, a vseeno. Četudi je minimalna, obstaja. :mrgreen: (2) … Med igranjem kitare in petju pri odprtem oknu me je čisto vsakič spremljalo roštanje, kot bi nekdo ril po zemlji. Nazadnje mi je bilo spremljave dovolj in pokukala sem skozi okno. Ne me basat! Zagledala sem Nubo, ki je nosila naušnike-glušnike in kopala rov oz. temelje za zvočno izolirano zaklonišče, vrabci (tudi oni so nosili naušnike-glušnike) pa so ji pri tem veselo pomagali. Sicer sem po naravi dokaj kruto bitje, a takih ušesno-duševnih muk naši Nubi vsekakor ne privoščim. (3) … si začneš domišljati, da se v konzoli tuša oglaša Flipper. Dejansko si tega ne domišljaš, ker delfini onkraj dimenzij naše realnosti (tisti, ki so rekli hvala za vse ribe) tulijo v intergalaktični megafon, naj že neham peti. Žal so zadnjič dosegli ravno obratni učinek. Opravičujem se iz dna kopalne kadi. Ne bo se več ponovilo. (4) … se ti lahko za trenutek zazdi, da imaš posluh. Padec iz tonskih višav v nižave brez posluha je lahko boleč. Zelo boleč. Zelo zelo boleč. Zelo zelo zelo … jap, dojeli ste vzorec. :mrgreen: (5) … te lahko začnejo obletavati čudne žuželke v obliki konzerv, kamenja, napol praznih plastenk, piksn … Hudo je, če bi človek rad pel na glas, a se boji posledic, ker so prehude. Nič, bo pač treba še naprej pet potiho, brezšumno in brezslišno. Kot miška. Ali netopir 😆

Za par minutk moj …

Večer se je začel običajno, skoraj dolgočasno … dokler se ni skotila odločitev. Kot razbeljen nož v puter je zarezala v možgane, se zavrtinčila po možganosferi in pustila sled v zavesti. Ko je Večer odšel v lajf in je njegovo vlogo sparko-paznika prevzela Noč, se je zgodilo neizbežno. Vroča voda, že skoraj krop!, je v trenutku povzdignila njeno zavedanje okolice za najvišjo raven — na tisto, ko v cirkusu vsi sloni zatrobijo na svoje trobrilce v istem trenutku, vsi levi odgriznejo krotilcem poblajhan pramen las in vse bradate ženske odvržejo kocinasto krinko. Bil je trenutek ekstaze. Zaslišala ga je. Obrnila je pipo, šumenje vode je potihnilo. Naenkrat ga ni več slišala. Obrnila je pipo nazaj na vrelo vodo. Spet ga je zaslišala med šumenjem vode. Ni se zmotila, res je bil on. Prešerno se je nasmejala, se našobila in na ves glas prepevala spodnjo pesem med njegovo spremljavo.
Bil je moj, za par minutk moj! Flipper! Flipper, ki je pel skozi konzolo tuša 😆 Resno. Brez heca :mrgreen: Slovarček:
  • puter – mehka mastna snov, ki se jo da uporabit na 101 način, največkrat pa kot mazilo za sklepe 😀 no, dejansko gre za maslo, ampak to že tako ali tako veste 😀
  • krop – več kot vrela voda; tako vrela voda, da je že vrela
  • trobrilce – trobenta in rilec, 2 v 1, kot šampon in balzam, samo, prosim, ne livat šampona slonu v trobljo!
  • poblajhan – pobeljen, zbeljen in speroksidiran