Moralizacija, želiranje in therapya

Ne se sekirat, ne bo moralnih naukov, tudi ne pretiranega bentenja. Saj je ja petek! Gremo k bistvu! 😀 Moraliziram, ko delam tisto, kar moram, ko bi raje želirala — delala tisto, kar želim. Med moralizacijo se običajno sprašujem, kaj mi je bilo tega treba, za koga se mečem na zobe, komu na čast!? Ajd, moram jest, moram dihat in moram (za silo) funkcionirat v družbi, da ne bom končala kot outsider med severnimi medvedi. Vendar … A se moram prilagodit v vsakem trenutku in vsakemu bučmanu, ki ima pet minut preveč prostega časa, da me zajebava? A se moram prilagodit bedastočam, ker se je tako pač delalo že x-generacij nazaj in ker se za mojo starost to spodobi? A se moram žrtvovat samo zato, da bo nekdo drug srečen, jaz pa spomenik mizernosti? Ha? 😀 Po moje tudi. 👿 Klemen pravi, da je lubezen u ns in treba je met sam sebe rat 😀 Poslušajte ga, tud če dobite ob rapu trebušne krče in vrtoglavico! :mrgreen: Klemnova therapya zame in za vas:
Priznam, zgornji uvod z moraliziranjem je bolj ali manj zato, ker mi je Klemnov glas hudo rajcig :mrgreen: Napotek za prihodnost: želirajte in čim manj moralizirajte! 😉 Delite svojo energijo, pozitivno seveda. Morda vas celo najamejo za distribucijo električne energije. :mrgreen: P.S.: Današnji petek je zgleda dan za rap 😀

Čarlijeva lekcija, auč in krokodil

Lekcija s Čarlijem za vse tiste,ki imate mazohistične prebliske. 😀
Nauki, ki naj bi jih napaberkovali:
  • Ni vljudno, če med pogovorom sogovornika utišate tako, da mu porinete prst v usta.
  • Če se vam zazdi, da bi živo bitje lahko imelo vsaj 1% skupnih genov s krokodilom, mu ne tiščite prstov v gofljico.
  • Če vam je grickanje sicer všeč, ne pomeni, da vam bo grizenje tudi.
  • Mazohistični prebliski včasih ne škodijo, glejte le, da jih ne boste prepogosto izvajali pred šefom 😀
  • Obstajajo krokodili v človeški preobleki in to v različnih velikostih!
Držite se teh naukov, pa vam bo šlo dobro v življenju. Če se jih ne boste držali, vam bo tudi šlo dobro v življenju, le večkrat vas bodo ugriznili. :mrgreen:

Poleti lastovka

Pride tak dan, ko si želim, da bi bila lastovka. Ali pa noj. Ni važno, glavno da je pernato. Pride pa tudi kak dan, ko si ne želim leteti, a vseeno lastovičim. V novi stavbi, v kateri službujem, delavci zadnja dva tedna sanirajo razpoke v tleh. Prosim, ne sprašujte, kaj delajo razpoke v betonskih tleh nove stavbe, ker ne vem, sumim pa, da jih povzročajo betonski črvi. 😈 Resno! Če lahko lesni črvi grickajo lesena vrata, lahko po moje betonski črvi grickajo beton. Preprosto kot napol pojedena klobasa v pasulju. 😉 Delavci so pri svojem delu (seveda) organizirani, kot je organizirana najmanj organizirana popolnoma neorganizirana skupina delavcev. Se pravi — niso. Late, rdeče-beli opozorilni trakovi ležijo tam, kjer se jih ne rabi, tam, kjer bi dejansko opozarjali na sveže odpravljeno (namazano, zamazano, z neko maso napocano) razpoko, jih ni. Na mojo žalost se je razpoka pojavila tudi na začetku stopnišča. Sem v drugem nadstropju in dnevno stopicljam po stopnicah gor in dol(kljub temu da imamo dvigalo), zato me je zaprtje stopnišča z lato in trakom globoko prizadelo. 😀 Po treh dneh neuporabe stopnišča sem bila zastrašujoče depresivna, ker se mi je zdelo, da je masa, s katero so napocali razpoko, že zdavnaj suha. Vsaj drugje je bila. Čudilo me je, da še niso umaknili traku. 😕 Končno sem nekaj čez poldne opazila, da traku ni več oz. da z ograje visijo le še ostanki. Očitno je nekomu drugemu šel trak na živce in ga je enostavno scotal. 😀 Juhej! To je pomenilo, da lahko spet dirjam po stopnicah in tekmujem z dvigali. 😀 Imela sem opravke v pritličju, do katerega sem prišla po drugi strani (aha, tudi to se da), vračala pa sem se po že omenjenem stopnišču. Ker so bile moje misli pri metulačah in Shreku, sem hudo zamišljena (in z glavo v oblakih) stopala z ene stopnice na drugo, dokler nisem prišla do vrat, ki vodijo s stopnišča na hodnik. Seveda! sem spregledala lato, ki je ležala na moji poti. Seveda! sem brcnila vanjo, da jo je odneslo na hodnik. Seveda! sem pri vsem skupaj zgubila ravnotežje. Seveda! je bilo na hodniku polno študentov, ki so čakali na izpit. Seveda! je brca v lato povzročila neznanski hrup, ki je celotno bajto stresel do temeljev. Na srečo je prevladal samoohranitveni nagon, ki je preprečil, da bi se zvrnila na vse štiri (kot pijana oslica) in to pred študenti. Namesto tega sem lastovičila: pristala sem na eni nogi kot mičkeno majčkeno rahitična lastovka. Pogledala sem naokoli, koliko študentov se krohota … nihče se ni. Zgleda, da jih je čakal dokaj zaj* izpit in se niso imeli časa ubadat z mano in mojim lastovičenjem. :mrgreen: Hmmmm, a to pomeni, da se svet le ne vrti samo okoli mene?! 😈 Za vsak slučaj sem si nadela nasmešek od ušesa do ušesa (v stilu “hehe, ja, tudi meni je smešno”) in se hitro zaprla v svoj brlog. 😆 Če me je kdo od študentov vseeno videl in se pri tem vsaj nasmehnil, brcanje v lato ni bilo zaman :mrgreen: Slovar
  • lastovičiti – izvajati zapletene gibe udov, da bi spominjali na lastovko
  • lata – kos lesa, na katerem si lahko zlomiš mezinec
  • grickati – grizljati, kot bi grizljali zadnji košček čokolade
  • napocati – nemarno pacati z neko stvarjo do neprepoznavnosti ali onemoglosti
  • scotati – besno raztrgati, strgati