Kot kamen

Morfej meni, da smo ženske dobre v prepričevanju, jaz pa še vedno trdim, da kamna ne zmorem in ne znam prepričati, naj poleti sam od sebe — brez metanja, brc, katapultiranja ali kakršnegakoli posredovanja. Fizikalne razlage o verjetnostih, da bo kamen poletel, me ne zanimajo, ker me fizika kot taka ni nikoli pretirano privlačila, kvečjemu odbijala in omejevala.

Notranje vreščeče sparklovje me opomni, da sem tudi sama kamen, a ne popolnoma identičen zgornjemu. Sem drobcen kamenček, ki v kotu sobe potrpežljivo čaka, da ga kdo opazi, pobere in ugotovi, da ni navaden prodnik. Nisem diamant in nisem premog. Nisem safir in ne rubin, prej aventurin, na trenutke turkiz, deloma jaspis ali celo ametist in ob robovih žad. Če hočem, znam leteti, ne da bi se me kdorkoli dotaknil. Ko pa to pozabim, samo ležim in v prahu potrpežljivo čakam Nate. Koga briga fizika?! Kamna že ne. Zanimivo je to, da sem (kupila in) začela brati Marquezovih Sto let samote ravno na dan, ko sem odkrila zgornjo pesem. Se pravi včeraj 😀 Spet potrpežljivo čakam kot kamen, čakam Nate, da se prebudiš iz svoje marmorne okamenelosti. Na trenutke se opogumim in med čakanjem poletim kot kamnita vešča, privabi me toplota luči, zaletim se vanjo in razbijem krhko apnenčasto lupino. Zavlečem se v kot, da se zakrpam, s kitom premažem vse razpoke in s silikonom zadelam kritična mesta. Slanica ne sme pronicati predaleč v notranjost. Kot feniksov pepel otopelo ždim v kotu, dokler se ne prerodim in poberem, pokrpam in zalepim, nato pa znova in znova poskusim leteti. Kot kamen. Kot kamenček.

Zveznarije in malo sreče

Najprej nekaj zveznarij… Zveznarije so nasprotje brezveznarijam. So sicer malenkosti, a še zdaleč ne brezvez(n)e 😉
  • Tri dni nazaj me je pičil komar užgala komarka/kumarica točno pod kostjo na gležnju. Srbi kot tristo najbolj besnih čarovnic.Če katero od njih dobim v roke, bo pela metla.
  • Že drugi dan poslušam jutjubanje najrazličnejših verzij Chrisa Cornella (Soundgarden, solo, Audioslave) in uživam v rifih in hreščečem glasu.
  • WordPress dela sumljivo počasi, sploh ko kliknem na ustvarjanje nove objave. Morda imajo pri tem kaj sparkimotikoni? 😕 Bom poskusila objavljati s ScribeFire…
  • Danes sem v službi naredila eno zelo pomembno stvar in pol druge pomembne stvari. Obisk šefa sem malodane ignorirala 😀
  • Pospravljanje podstrešja se še ni končalo. Kje pa! Dejansko je na začetku. Na današnjem kafetku sem imela na to temo zelo zanimiv pogovor s prijateljico kofetarico. Včasih bi bilo dobro poslušati kak nasvet modrejših in izkušenejših kafetaric 😉
  • Verjetno bo v bližnji prihodnosti nekaj prikupno smotanih in še bolj smotano nestereotipno romantičnih blogerjev bosih copotalo po dežju.
Zdaj pa k najbolj srečnemu delu tega dneva. Pred dobro uro in pol je poklical dobri in prijazni veterinar, kako je z našo pEsiko. Že ves teden sem v hudih skrbeh zanjo, do danes (danes nazaj v službi) sem bila doma z njo in jo negovala. Jutri bi morala na pregled, kjer bi se izkazalo, ali se po dodatni operaciji rana celi ali ne… Ker nisem ravno izvedenec za rane — ob njih mi nemalokrat postane slabo, verjetno zaradi nizkega pritiska, ker sicer ne morem pojasniti, zakaj in kako lahko sicer občasno komu pijem kri — sem se bala, da se rana ne celi. Na prvi pogled je že zgledalo tako.  Še bolj sem se bala jutrišnjega dne zaradi odločitve: ali jo bomo morali dati uspavati, ali pa bo še naprej svoji lastnici izkazovala norčavo pasjo ljubezen (in obratno — lastnica njej norčavo malo manj pasjo ljubezen). Če se vrnem h klicu: pEsika je šla k zdravniku že danes. Spremila sem jo s solzami v očeh, ker nisem vedela, ali jo bom še videla. Zgodil se je nov telefonski klic. Poklical je oče, ki je pEsiko peljal. Zdravnik je rekel, da se rana (zaenkrat) celi 😀

Napovednik (še vedno v duhu JB)

Celotna kolobocija z JB-jem me je prevzela in nisem si mogla pomagati… Ko mi grejo b.e.d.a.r.i.j.e. po glavi, mi grejo konkretno/fejst/ornk :mrgreen: Predstavljam vam… tararara (fanfare!)… napovednik oziroma trajler… tararara (fanfare!)…
Bi vas zanimal napovedani film Mafijska posla? 😆 P.S.: Če niste opazili… dodala sem šumnike v zastonjski kul font 😀