Malenkosti

Včeraj sem našla mrtvo čebelo 🙁 Čeprav sem alergična na čebelji pik (namig za vse tiste, ki bi se me slučajno želeli znebiti), jih imam rada. Pa medeka tudi 😀 Danes sem se pasla. V gozdnih jagodah. Mleka ne bo :mrgreen: Prej sem odkolesarila na vurberški klanec, da sem se lahko potem spustila nazaj dol po njem. Žal je šlo le 50 km/h, ker sem imela veter direkt v obraz. Porkamizerija veter, zakaj sem se matrala?! 🙂 Ta teden ni mrknil noben kurji ležeči škif. Danes je imel Pepi svoj dan. Na levi strani ceste traktor s puhalnikom, vzporedno na desni parkiran avto, jaz pa vmes s 35 km/h proti ovinku. Kurji ležeči škifi so na srečo že spali. Pogovarjala sem se z Wilsonom. Bilo je zanimivo. Upam, da še kdaj… Na svetlobi so stvari drugačne kot v domišljiji. Kdo bi si mislil 😕 V soboto delam. Mogoče bo še pestro. V juniju grem pogledat na Finsko, kako je kaj v gozdu obešenih lisic in če so depresivni združeni ubožci že naredili očarljivi skupinski samomor. Če vam nič ni jasno, vprašajte v knjižnici po knjigah Arta Paasiline. Morfeju bom priskrbela (zdizajnirala) fanovsko majico v stilu I & špricer. Kmalu. Odkritost lahko pomeni tudi, da nekdo spi brez deke. Danes mi ni več za hece, ker sem že malo utrujena. Mislim, da bo nekoč konec sveta. Črno bo, grmelo bo in klik! nas ne bo več. Umrla bom. Ne še zdaj. Enkrat.

Polnoč bo odbila…

Polnoč je že mimo, jaz pa še kar ždim za računalnikom. Sem kot Pepelka? Ne. Sem kot Šrekova Fiona? Mogoče. Ja, njena nočna verzija definitivno. A small ogre :mrgreen: Pardon, interna šala med mano in mojima alter-egoma… Gnarls Barkley mi prepeva, da sem nora… Verjetno sem res. Kot vsi. Mogoče mičkeno bolj. Za odtenek.