Možgani na off…

Nisem vedela, da me lahko pet ur poslušanja kitajsko-svahilijske-korejsko-japonske angleščine tako utrudi… Sama sebi zavidam, da sem iz tega konca sveta, kjer klepamo angleščino vsaj približno razumljivo, čeprav (občasno) z rusko-kazahstanskim naglasom. Jojmene, bilo je krvavo… Vem, da se trudijo, vendar je globel med izgovorjavo jezikov (angleščine in x vzhodnjaškega jezika) za navadne smrtnike, ki ne obiskujejo angleških tečajev in ki ne govorijo angleščine vsak dan, takih dimenzij kot luknja direkt v pekel. Enosmerna vozovnica za rezanje žil. Kako se morajo šele ti bučmani (mišljeno ljubkovalno) smejati nam, ko nas slišijo tolči in sekati mimo po njihovo :mrgreen: Verjetno se počutijo, kot da bi jim kdo s pozavno ril skozi ušesa in za nameček hkrati nabijal še s činelami… L(j)ubi bog. Res sem sesuta, kot da bi ves dan z žličko odkopavala tri-tonske kamne v kamnolomu duš. Grem se sestaviti za jutrišnji dan.

Vroča čokolada z mentolom

Ko proti mrazu več nič ne zaleže, me reši vroča čokolada z mentolom. Instant verzija, ker je tista v kafiču a) predraga, b) predaleč, c) preveč kalorična 😆 Instant rešitve za instant čase. Ko pa nihče noče sem k meni na kavo… Kar tako, brez vnaprejšnje napovedi se je prikazalo sonce. Mraz sicer ni pojenjal, so pa magično izginili vsi kratkohlačniki in kratkomajčnice. Morda jih je pobralo… Upam, da ne. Privoščila sem si foto seanso po mestu. Našla sem sto in en skriti kotiček, vsaj tri parke, vsaj deset turistov in neznansko prometno konico na poti nazaj do hotelčka. Raje sem stopila z busa in kak kilometer in pol raje prepešačila, mrazu navkljub. Nič več se mi trenutno ne piše… Naj fotke govorijo zase. Mesto mi je pripovedovalo svojo zgodbo…
Mesto skrivnih kotičkov

Tega ni v nobenem vodniku

Na svojih potovanjih križem-kražem po svetu sem nabrala nekaj izkušenj, ki jih ni v nobenem vodniku, lahko pa pridejo prav tudi tebi, ne glede na to, kam greš. 1.) Isti dan, ko greš od doma, se najej, vendar ne nabaši s težko prebavljivo hrano (ala sendviči, piza, ipd.). Zakaj? Ker lahko stakneš zaprtje 😕 2.) Če te pritisne na veliko potrebo, pojdi čim prej :mrgreen: , sicer se lahko zgodi neprijetno zaprtje, ki te kot zakleto spremlja ves teden in ti kvari razpoloženje (napihovanje, boleč trebuh, nelagodje) 😕 3.) Če potuješ z letalom imej naslednje stvari vedno v ročni prtljagi: usmernik(polnilec) za telefon, usmernik (polnilec) za prenosnik, oz. vse tiste stvari, ki jih na cilju nujno potrebuješ (oblačila izvzeta, razen morda rezervne spodnje gate). Svoj kovček unikatno označi (po možnosti vsaj s treh strani), ker imajo ostali (ja, tako kot verjetno tudi ti) črn kovček 😆 Opomba: Pri prtljagi večkrat pride v veljavo naslednji kvazi-Murphyjev zakon: Večja kot je pomembnost stvari v kovčku za tvoje preživetje, večja je možnost, da se bo kovček znašel drugje kot ti. Manj kot se sekiraš za kovček, večja je verjetnost, da te bo pričakal na tvojem letališču na ustreznem mestu. Opomba 2: Za označevanje kovčka pridejo prav barvasti trakovi, ki se jih da kupiti na letališču. Drugače pa ni omejitev: uporabiti se da tudi izolirni trak 😆 In res, vsaj z treh strani! Ker prtljaga, ko pride po tekočem traku na letališču, ni vedno obrnjena v isto smer… 4.) Na poti (in potem) pij dovolj vode, sicer se lahko zgodi… zaprtje 😕 (glej tudi točki 1 in 2) 5.) Vedno imej pri sebi papirne robce. Uporabni so za marsikaj, ne samo brisanje nosu. Še bolje je, če imaš tudi manjši paket osvežilnih robcev. Neverjetno je, kako prav pridejo, ko je treba z rok spraviti kaj sladkega ali kakšno drugo svinjarijo… 6.) Brisač ni potrebno nositi zraven, če greš v hotel z vsaj tremi zvezdicami. Običajno imajo tudi fen za lase. 7.) S prijaznostjo se daleč pride; če pa zagusti, pokaži tudi zobe. 8.) Pakiraj pametno: na pot pojdi z ne popolnoma polnim kovčkom in ga pred odhodom stehtaj. Skoraj vsi se vračajo domov z bolj polnimi kovčki…Pri nakupu spominkov premisli, koliko tehtajo 🙂 Oblačila izberi tako, da jih lahko kombiniraš – z manj dobiš več 🙂 Opomba: Pri odhodu iz Londonskega letališča z družbo RyanAir zelo radi komplicirajo tudi za kilogram odvečne prtljage, zato si velja zgornjo točko še posebej zapomniti. Druge družbe običajno niso tako toge, razen morda kak EasyJet 😆 9.) Z Maestro (navadno plačilno) kartico je možno plačevati že skoraj po celem svetu. Edino, kar se lahko zgodi je, da presežeš dnevni limit, če ga imaš; če na banki ne obračunavajo dovolj redno, se lahko zgodi, da kak dodaten dan ne bo šlo plačevati z njo… 10.) Med obvezno opremo spadajo tudi copati. Ni ga lepšega, kot v hotelu v kopalnici stopiti v svoje copate. Po eni strani so stik z domom, po drugi pa dosti bolj higienični kot boso tacanje po hotelski sobi, sploh v kopalnici… 11.) Čim manj sekiranja in živčnosti na poti. Če se je prtljaga zgubila, se bo tudi našla, le javiti je potrebno na ustreznem okencu. Če imaš letalsko vozovnico in telefon, si že zmagal. Za vse ostalo je kreditna kartica 😆 Če se bom še česa spomnila, bom dodala na seznam… Eksotika Če potujete v bolj eksotične kraje, si je obvezno potrebno zapomniti še naslednja 2 nasveta (by fittipaldi): 12.) Pod nobenim (in to NOBENIM) pogojem ne jej česarkoli, kar ni vaser/virus/trotl-diht zapakirano v alufoliji, sicer sledi… (izjemno neprijetna in dolgotrajajoča) sračka. 12.1.) Banane, pomaranče in podobno naravno zapakirane stvari sodijo v zgornjo kategorijo 😆 Sicer sledi… glej zgornjo točko.